Biotremologija je znanstvena veda, ki preučuje produkcijo, razširjanje in zaznavanje mehanskih vibracij podlage pri organizmih ter vpliv vibracij na njihovo vedenje. To vključuje nevrofiziološke in anatomske osnove produkcije in zaznavanja vibracij podlage ter odnos do medija, skozi katerega se vibracije razširjajo. Vibracije podlage lahko predstavljajo bodisi signale, s katerimi se živali sporazumevajo, bodisi nenamerne znake prisotnosti, ki jih lahko denimo uporabijo plenilci pri iskanju plena (v nekaterih primerih tudi oboje hkrati). V praktično vseh znanih primerih gre za površinsko valovanje, ki se prenaša po mejni plasti podlage, na primer v obliki Rayleighovih ali upogibnih valov.[2][3] Večina pozornosti je usmerjena na vlogo vibracij podlage pri vedenju živali, vendar je znano, da se tudi rastline dejavno odzivajo na zvok in vibracije, tako da se v tem pogledu biotremologija delno prekriva z rastlinsko bioakustiko.[4] Poleg tega obstaja predpostavka, da tudi druge skupine organizmov, kot so bakterije, dejavno proizvajajo vibracije podlage ali jih vsaj uporabljajo za zaznavanje svoje okolice, vendar so te bistveno manj preučevane.
Tradicionalno so biotremologijo obravnavali kot del bioakustike, zdaj pa se področje aktivno osamosvaja, saj imajo vibracije podlage kot modaliteta številne posebnosti v primerjavi z zvokom.[2] Jasno je, da je vibracijska komunikacija evolucijsko starejša od zvočne in mnogo bolj razširjena, vsaj med členonožci,[5][6][7] a sta si obe modaliteti zelo sorodni in se včasih tudi prekrivata.[8] Tudi eksperimentalni pristopi so v veliki meri skupni, a znanstveniki na področju biotremologije pogosto uporabljajo specializirano opremo, kot so laserski vibrometri, da zaznajo šibke vibracijske signale, ki jih oddajajo živali, in elektromagnetne vzbujevalnike v stiku s podlago za poskuse z umetnim predvajanjem.[9]
Večina raziskovalne aktivnosti na tem področju se osredotoča na členonožce in vretenčarje.[10]
- ↑ Günther, R.H.; O'Connell-Rodwell, C.E.; Klemperer, S.L. (2004). »Seismic waves from elephant vocalizations: A possible communication mode?«. Geophysical Research Letters. 31: L11602. doi:10.1029/2004GL019671.
- ↑ 2,0 2,1 Hill, Peggy S.M.; Wessel, Andreas (2016). »Biotremology«. Current Biology. 26 (5): R187–R191. doi:10.1016/j.cub.2016.01.054.
- ↑ Virant-Doberlet, Meta; Čokl, Andrej; Zorović, Maja (2006). »Use of Substrate Vibrations for Orientation: From Behaviour to Physiology«. V Drosopoulos, Sakis; Claridge, Michael F. (ur.). Insect Sounds and Communication. Boca Raton: CRC Press. str. 81–98. doi:10.1201/9781420039337.ch5. ISBN 978-0-8493-2060-6.
- ↑ Gagliano, Monica; Mancuso, Stefano; Robert, Daniel (2012). »Towards understanding plant bioacoustics«. Trends in Plant Science. 17 (6): 323–325. doi:10.1016/j.tplants.2012.03.002.
- ↑ Cocroft, Reginald B.; Rodríguez, Rafael L. (2005). »The behavioral ecology of insect vibrational communication«. BioScience (55): 323–334. doi:10.1641/0006-3568(2005)055[0323:TBEOIV]2.0.CO;2.
- ↑ Hill, Peggy S.M. (2008). Vibrational Communication in Animals. Harvard University Press. ISBN 9780674027985.
- ↑ Virant-Doberlet, Meta; Stritih-Peljhan, Nataša; Žunič-Kosi, Alenka; Polajnar, Jernej (2023). »Functional Diversity of Vibrational Signaling Systems in Insects«. Annual Review of Entomology. 68 (1). doi:10.1146/annurev-ento-120220-095459.
- ↑ Caldwell, Michael S. (2014). »Interactions Between Airborne Sound and Substrate Vibration in Animal Communication«. V Cocroft, Reginald B.; Gogala, Matija; Hill, Peggy S.M.; Wessel, Andreas (ur.). Studying vibrational communication. Springer. str. 65–92. doi:10.1007/978-3-662-43607-3_6.
- ↑ Michelsen, Axel (2014). »Physical Aspects of Vibrational Communication«. V Cocroft, Reginald B.; Gogala, Matija; Hill, Peggy S.M.; Wessel, Andreas (ur.). Studying vibrational communication. Springer. str. 199–213. doi:10.1007/978-3-662-43607-3_11.
- ↑ Hill, Peggy S.M.; Wessel, Andreas (2021). »Biotremology: Have a look and find something wonderful!«. Current Biology. 31 (17): R1053–R1055. doi:10.1016/j.cub.2021.07.025.