Adam in Eva

Adam in Eva sta bila v skladu z mitom o stvarjenju abrahamskih religij ^[1] prva moški in ženska. To je osrednjega pomena za prepričanje, da je človeštvo v bistvu ena družina, saj vsi izvirajo iz enega para prvotnih prednikov. Prav tako daje osnovo za doktrino o padcu človeka in izvirnem grehu, ki je pomembno prepričanje v krščanstvu, čeprav jih ne poznajo judovstvo ali islam.^[2]

V 1. Mojzesovi knjigi (Geneza) hebrejske Biblije v poglavjih od ena do pet obstajata dve pripovedi o stvarjenju z dvema različnima perspektivama. V prvem Adam in Eva nista imenovana. Namesto tega je Bog ustvaril človeštvo po Božji podobi in mu naročil, naj se množijo in so skrbniki vsega drugega, kar je Bog ustvaril. V drugi pripovedi Bog iz prahu oblikuje Adama in ga postavi v rajski vrt. Adamu reče, da lahko je z vseh dreves na vrtu, razen z drevesa spoznanja dobrega in zla. Nato je Eva iz enega od Adamovih reber ustvarjena za njegovo spremljevalko. Sta nedolžna in nerodna glede svoje golote. Vendar kača zavede Evo, da je jedla sadje s prepovedanega drevesa in nekaj sadja podari Adamu. To dejanje jima da dodatno znanje, vendar jima omogoča, da pričara negativne in uničujoče koncepte, kot sta sram in zlo. Bog pozneje prekolne kačo in tla. Bog ženski in moškem preroško pove, kakšne bodo posledice njunega greha, če ne bosta ubogala Boga. Potem ju izžene iz rajskega vrta.

Mit je bil v poznejših abrahamskih tradicijah temeljito razvit in so ga sodobni bibličarji v veliki meri analizirali. Interpretacije in prepričanja glede Adama in Eve ter zgodbe, ki se vrtijo okoli njiju, se med različnimi religijami in sektami razlikujejo; na primer islamska različica zgodbe trdi, da sta bila Adam in Eva enako odgovorna za svoje grehe ponižnosti, namesto da bi bila Eva prva, ki je bila nezvesta. Zgodba o Adamu in Evi je pogosto upodobljena v umetnosti in je pomembno vplivala na literaturo in poezijo.

Zgodba o padcu Adama se pogosto šteje za alegorijo. Ugotovitve v populacijski genetiki, zlasti tiste v zvezi z Y-kromosomskim Adamom in mitohondrijsko Evo, kažejo, da niti enega para »Adam in Eva« nikoli ni bilo.

1. ↑ Womack, Mari (2005). Symbols and Meaning: A Concise Introduction. Walnut Creek ... [et al.]: Altamira Press. str. 81. ISBN 978-0759103221. Pridobljeno 16. avgusta 2013. Creation myths are symbolic stories describing how the universe and its inhabitants came to be. Creation myths develop through oral traditions and therefore typically have multiple versions.
2. ↑ Alfred J., Kolatch (1985). The Second Jewish Book of Why (2nd, revised izd.). New York City: Jonathan David Publishers. str. ISBN 978-0-824-60305-2. Excerpt in [https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/Judaism/Original_Sin.html Judaism's Rejection Of Original Sin.