Alemani

Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije. Prvi jih je omenil zgodovinar Kasij Dion v zvezi z vojsko Karakale, ki je vladal Rimskemu cesarstvu od 211–217 in jih je premagal.^[1] Narava te zveze in njihove prejšnje plemenske povezave so nedoločene. Po naravi so bili napadalni, kadar so le mogli, so napadli rimsko provinco Gornjo Germanijo. Za zgled so jim bili Franki, ki so bili prva germanska plemenska zveza in so ustavili Rimljane pri napredovanju na sever v dolino reke Ren ter osvojili rimsko provinco Spodnjo Germanijo.

Od 1. stoletja je bil Ren meja med rimsko Galijo in plemensko Germanijo. Tu so se naselili germanski narodi, Kelti in pomešana germansko-keltska plemena. Rimljani so ozemlje razdelili v dve okrožji: Gornjo in Spodnjo Germanijo (Germania Superior in Germania Inferior) vzdolž gornjega in spodnjega Rena. Gornja Germanija je vključevala regijo med gornjim Renom in gornjo Donavo, regijo Schwarzwald, ki je bila takrat mnogo večja. Rimljani so jo imenovali Agri decumates ("Polja decumates"), ime je neznanega izvora. Nekateri so ta izraz prevedli kot "deset kantonov",^[2] a katerih, ni znano. Zunanja rimska utrjena meja okoli Spodnje Germanije se je imenovala gornjegermanski limes .

Številni alemanski bojevniki so pogosto prečkali limes in napadali Gornjo Germanijo ter se pomikali na njena območja. Kot konfederacija so od 5. stoletja naselili Alzacijo in se razširili na območje Švice, dele današnje Bavarske in Avstrije ter v 8. stoletju prišli do alpskih dolin.

V delu Historia Augusta piše, da se je ta konfederacija v 3. stoletju imenovala Germani. Prokul, rimski uzurpator, je leta 280 s pomočjo svoje gverile premagal Alemane^[3]. Alemani so postali narod Alemanije, ki je bila včasih neodvisna, a so ji pogosteje vladali Franki. V francoščini se Nemčiji reče Allemagne, v španščini Alemania, kar je povezano s tedanjim majhnim germanskim narodom.

Območje Alemanov se je ves čas menjavalo in je bilo sestavljeno iz številnih okrožij, kar je bila posledica njihovega mešanega izvora. V zgodnjem srednjem veku je bilo njihovo ozemlje porazdeljeno med škofijami v Strasbourgu, ki datira v leto 614, Augsburgu od leta 736, Mainzu, nadškofija od 745, ter Baslu od leta 805. Pod Karlom Velikim je nastala Vojvodina Alemanija v Švabski. Današnji nasledniki Alemanije so v štirih današnjih državah oziroma deželah: Francija (Alzacija), Nemčija (Švabska in del Bavarske), Švica in Avstrija, v teh regijah govorijo posebno nemško narečje.

1. ↑ Johann Jacob Hofmann, Lexicon Universale, Leiden 1698, "Alamannicus"
2. ↑ Rimski decem, "deset".
3. ↑ "On je bil vseeno koristen za Galce, ker je premagal Alemane — ki so se tedaj še vedno imenovali Germani — in ne brez slave, nikoli se ni boril, razen kot razbojnik"