Almohadska dinastija الموَحدون Al-Muwaḥḥidūn (arabsko) Imweḥḥden (berbersko) | |
---|---|
1121–1269 | |
Zastava | |
Status | Magreb in Andaluški kalifat |
Glavno mesto | Tinmel (1121–1147) Marakeš (1147–1269)[3] |
Religija | sunitski islam |
Vlada | monarhija |
kalif | |
• 1121–1130 | Abd Al Mumin |
• 1266–1269 | Abu Al Ula Idris II. "Al Vathik" |
Zgodovina | |
• ustanovitev | 1121 |
• strmoglavljenje Almoravidov | 1147 |
• suverenost Marinidov | 1248 |
• ukinitev | 1269 |
Površina | |
1621393.5 km2 | |
Valuta | dinar[4] |
Danes del | Alžirija Gibraltar( Združeno kraljestvo) Libija Maroko Portugalska Španija Tunizija Zahodna Sahara |
Almohadska dinastija (berbersko Imweḥḥden iz arabskega الموحدون al-Muwaḥḥidun, monoteisti ali unitarci) je bila maroška[5][6] berberska muslimanska dinastija, ustanovljena okoli leta 1120 v berberski državi v Tinmelu v gorovju Atlas.[7]
Gibanje proti vladajočim Almoravidom je začel Ibn Tumart v plemenu Masmuda. Leta 1130 ga je prevzel Abd Al Mumin Al Gumi in ga vodil do svoje smrti leta 1163. V tem času so Almohadi premagali Almoravide in razširili svojo oblast nad vsem Magrebom in zatem še nad Al Andaluzom.[8]
Almohadska oblast na Iberskem polotoku je trajala do leta 1212, ko je združena vojska Kastilje, Aragona, Navare in Portugalske v bitki pri Las Navas de Tolosa v Sierri Moreni porazila Mohameda III. Al Nasirja (1199–1214). Almohadi so po porazu kmalu izgubili skoraj vse svoje posesti v Iberiji, vključno z velikima mestoma Córdobo (1236) in Sevillo (1248).
Njihova oblast v Afriki se je nadaljevala, dokler se ni njihovo ozemlje zaradi uporov raznih plemen razdrobilo in omogočilo njihovim največjim nasprotnikom Marinidom, da so leta 1215 prevzeli oblast. Zadnji predstavnik Almohadske dinastije, Idris Al Vathik, je vladal samo še na majhnem ozemlju okoli Marakeša, dokler ga ni leta 1269 umoril njegov suženj. Marakeš so zasedli Marinidi in končali vladavino Almohadov v zahodnem Magrebu.