Anne Boleyn

Anne Boleyn
Rojstvo	Anne Boleyn 1507[1][2][…] Blickling Hall[d]
Smrt	19. maj 1536 Tower of London
Državljanstvo	Kraljestvo Anglija
Poklic	aristokratka, dvorna dama, vladar
Podpis

Anne Boleyn (Ana Boleyn), angleška kraljica med letoma 1533 in 1536, * 1501 ali 1507, † 19. maja 1536.

Anne Boleyn je bila druga žena angleškega kralja Henrika VIII. ter markiza Pembroka. Njen zakon s kraljem Henrikom VIII. ter usmrtitev, ki mu je sledila, sta iz nje naredila ključno osebnost političnega in verskega vstajenja, ki je predstavljal začetek angleške reformacije in s tem nastanek anglikanske Cerkve. Bila je hčerka Thomasa Boleyna in njegove žene, lady Elizabete Howard. V zgodnji mladosti se je izobraževala na Nizozemskem ter v Franciji, kjer je bila častna družica francoske kraljice. V Anglijo se je vrnila v začetku leta 1522, da bi se poročila s svojim irskim bratrancem Jamesom Butlerjem. Ko so se poročni plani izjalovili, je pridobila mesto častne družice angleške kraljice Katarine Aragonske, tedanje žene Henrika VIII.

V začetku leta 1523 je prišlo do krajše skrivne zaroke, med Ano in Henryem Percyem, ki jo je v letu 1524 prekinil kardinal Thomas Wolsey. Ana je bila nato poslana domov na grad Hever, medtem ko so njenega nesojenega ženina poročili z lady Mary Talbot, njegovo dolgoletno zaročenko. Februarja ali marca 1526 je kralj Henrik VIII. opazil Ano ter ji pričel dvoriti, vendar se je dolgo časa upirala njegovim poskusom, da bi jo zapeljal, saj ni želela postati njegova ljubica, kakor je bila pred tem že njena sestra Mary. Kmalu si je kralj pričel močno prizadevati, da bi razveljavil svoj zakon s kraljico Katarino Aragonsko in posledično lahko stopil v zakon z Ano. Ko je postalo jasno, da papež Klemen VII. ne bo razveljavil njunega zakona, je v Angliji prišlo do ločitve katoliške cerkve od Rima. V letu 1532 je kralj Ani podelil naziv markize Pembroka.

Kralj Henrik VIII. in Ana Boleyn sta se poročila 25. januarja 1533. Pet mesecev kasneje, dne 23. maja 1533 je Thomas Cranmer razglasil zakon Henrika VIII. in Katarine Aragonske za ničen; pet dni kasneje pa je zakon Henrika in Ane potrdil kot veljavnega in zakonitega. Kmalu zatem je papež kralja Henrika VIII. ter Cranmerja ekskomuniciral. S tem je prišlo do prve ločitve angleške in rimske cerkve. Angleška cerkev je bila tako pod neposrednim nadzorom angleškega kralja. Ana je bila kronana 1. junija 1533. 7. septembra istega leta je rodila bodočo kraljico Elizabeto I., katere spol je bil za kralja razočaranje, saj si je želel sina, ki bi ga lahko imel za moškega naslednika. Sledili so vnovični poskusi zanositve in trije spontani splavi. Ko poskusi spočeti sina niso obrodili sadov, je kralj v marcu 1536 že dvoril Jane Seymour.

Aprila 1536 je kralj začel preiskovati Ano zaradi veleizdaje. V začetku maja je bila aretirana in poslana v londonski Tower, kjer ji je sodila porota vrstnikov – v kateri sta bila tudi Henry Percy, Anin nekdanji zaročenec, ter Anin stric. Očitali so ji nezvestobo, incest ter čarovništvo. Porota jo je spoznala za krivo ter jo dala obglaviti štiri dni kasneje. Zgodovinarji dandanes ocenjujejo očitke, zaradi katerih je bila obglavljena, kot neprepričljive. Ko je kasneje zavladala njena hčera Elizabeta, je bila Ana čaščena kot mučenica ter junakinja angleške reformacije. Skozi stoletja je navdihnila mnoga umetniška ter kulturna dela (npr. Donizettijeva opera Anna Bolena). Nekateri jo označujejo tudi za najpomembnejšo in najvplivnejšo »priženjeno« kraljico, ki jo je Anglija kadarkoli imela, saj je zaradi nje Henrik VIII. razveljavil zakon s Katarino Aragonsko ter razglasil neodvisnost angleške cerkve od Rima.

1. ↑ LIBRIS — Kraljevska knjižnica Švedske, 2012.
   d:Track:Q953058d:Track:Q1798125
2. ↑ Biografisch Portaal — 2009.
   d:Track:Q1868372
3. ↑ Biblioteca Virtual Miguel de Cervantes — 1999.
   d:Track:Q4903493