Back Антарктида Abkhazian Antartika ACE Антарктикэ ADY Antarktika Afrikaans Antarktika ALS አንታርክቲካ Amharic Antarctida AN Antarctica ANG अंटार्कटिका ANP القارة القطبية الجنوبية Arabic
.svg) | |
| Površina | 14.000.000 km2[1] |
|---|---|
| Št. prebivalcev | 1000 do 5000, odvisno od letnega časa |
| Gostota naseljenosti | 0,00008 do 0,00040/km² |
| Države | 0 |
| Internet TLD | .aq |
| Največja mesta | Seznam raziskovalnih postaj na Antarktiki Postaja McMurdo |
| UN M49 koda | 010 – Antarktika001 – Svet |
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina. Zajema geografski južni tečaj in se nahaja znotraj Antarktičnega območja na južni polobli, skoraj v celoti južno od južnega tečajnika, obdaja pa jo Južni ocean. Z velikostjo 14.200.000 kvadratnih kilometrov je peta največja celina na svetu, približno dvakrat večja od Avstralije. Z 0,00008 ljudi na kvadratni kilometer je daleč najmanj gosto poseljena celina. Približno 98 % Antarktike prekriva led, ki je v povprečju debel 1,9 km.[2]
Antarktika je v povprečju najhladnejša, najbolj suha in najbolj vetrovna celina in ima najvišjo povprečno nadmorsko višino med vsemi celinami.[3] Večina Antarktike je ledena puščava z 200 mm letnih padavin ob obali in precej manj v notranjosti; tam skoraj dva milijona let ni bilo dežja, vendar je vseeno v ledu shranjenih 80 % svetovne sladke vode, kar je dovolj za dvig svetovne gladine morja za približno 60 m, v kolikor bi se vse stalilo.[4] Temperatura na Antarktiki je dosegla −89,2 °C (ali celo −94,7 °C, merjeno iz vesolja[5]), čeprav je povprečje za tretjo četrtino leta (najhladnejši del leta) –63 °C. Na raziskovalnih postajah, razpršenih po celini, vse leto prebiva od 1000 do 5000 ljudi. Med avtohtonimi organizmi so številne vrste alg, bakterij, gliv, rastlin, protistov in nekatere živali, kot so pršice, gliste, pingvini, tjulnji in počasniki. Rastlinstvo, kjer se pojavlja, je tundrsko.
Antarktika je omenjena kot zadnja regija na Zemlji v zabeleženi zgodovini, ki je bila neodkrita do leta 1820, ko je ruska odprava Fabiana Gottlieba von Bellingshausena in Mihaila Lazareva na ladjah Vostok in Mirni opazila Fimbulovo ledeno polico. Vendar pa je še ves preostanek 19. stoletja ostala prezrta zaradi negostoljubnega okolja, pomanjkanja enostavno dostopnih virov in odročnosti. Leta 1895 je prvi potrjen pristanek izvedla norveška ekipa.
Upravno je Antarktika de facto kondominij, ki ga upravljajo pogodbenice sistema Pogodbe o Antarktiki s statusom posvetovalnih članic. Antarktično pogodbo je leta 1959 podpisalo dvanajst držav, do danes pa jih je pristopilo še 42. Pogodba prepoveduje vojaške dejavnosti, pridobivanje rudnin, jedrske eksplozije in odlaganje jedrskih odpadkov, podpira pa znanstvene raziskave ter varuje okolje celine. Poskuse izvaja več kot 4000 znanstvenikov iz mnogih držav.
- ↑ United States Central Intelligence Agency (2011). »Antarctica«. The World Factbook. Government of the United States. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2020. Pridobljeno 22. oktobra 2011.
- ↑ Fretwell, P.; Pritchard, H. D.; Vaughan, D. G.; Bamber, J. L.; Barrand, N. E.; in sod. (28. februar 2013). »Bedmap2: improved ice bed, surface and thickness datasets for Antarctica« (PDF). The Cryosphere. 7 (1): 390. Bibcode:2013TCry....7..375F. doi:10.5194/tc-7-375-2013. Pridobljeno 6. januarja 2014.
- ↑ »La Antártida« (v španščini). Dirección Nacional del Antártico. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. novembra 2016. Pridobljeno 13. novembra 2016.
- ↑ Joyce, C. Alan (18. januar 2007). »The World at a Glance: Surprising Facts«. The World Almanac. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2009. Pridobljeno 7. februarja 2009.
- ↑ »Coldest temperature ever recorded on Earth in Antarctica: -94.7C (−135.8F)«. The Guardian. Associated Press. 10. december 2013. Pridobljeno 12. julija 2017.