Back Аргентина Abkhazian Argentina ACE Аргентинэ ADY Argentinië Afrikaans Argentinien ALS አርጀንቲና Amharic Argentina AMI Archentina AN Argentina ANG अर्जेंटीना ANP
Argentinska republika[1] República Argentina (špansko)
| |
|---|---|
 Zastava
 Grb
| |
| Geslo: En unión y libertad »V zvezi in svobodi« | |
| Himna: Himno Nacional Argentino | |
 Ortografska projekcija Argentine, vključujoč (svetlo zeleno) argentinske ozemeljske zahteve na Antarktiki, Falklandske otoke (Malvine) ter Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke. | |
| Glavno mesto | Buenos Aires |
| Uradni jeziki | španščina |
| Etnične skupine | 86,4 % Evropejcev (večinoma Italijanov in Špancev), 8 % Mesticev, 4 % Arabcev, Judov in vzhodnoazijcev, 1.6 % Amerindijcev [2][3] |
| Demonim(i) | Argentinec |
| Vlada | Federalna predsedniška republika |
• Predsednik | Alberto Fernández |
• Podpredsednica | Cristina Fernández de Kirchner |
• Šef kabineta ministrov | Santiago Cafiero |
| Osamosvojitev izpod Španije | |
| 25. maj 1810 | |
• razglašena | 9. julij 1816 |
| Površina | |
• skupaj | 2.766.890 km2 (8.) |
• voda (%) | 1,1 |
| Prebivalstvo | |
• ocena 2019 | 44.938.712 (31.) |
• popis 2010 | 40.117.096 |
• gostota | 14,49/km2 (214.) |
| BDP (ocena 2019) | |
• skupaj (nominal.) | 444.458 milijarde USD (25.) |
• skupaj (PKM) | $1.033 trilion[4] (26.) |
• na preb. (nominal.) | 9.890 USD (53.) |
• na preb. (PKM) | 22.997 USD (56.) |
| Gini (2018) | 41.4 srednji |
| HDI (2019) | 0,845[5] zelo visok · 46. |
| Valuta | Peso (ARS) |
| Časovni pas | UTC -3 (ART) |
| Klicna koda | +54 |
| Internetna domena | .ar |
Suverena država je razdeljena na triindvajset provinc (špansko provincias, ednina provincia) in eno avtonomno mesto (ciudad autónoma), Buenos Aires, ki je zvezna prestolnica države (špansko Capital Federal), kot je odločil kongres. Province in glavno mesto imajo svoje ustave, vendar obstajajo po zveznem sistemu.[6] Argentina zahteva tudi Falklandske otoke (špansko Islas Malvinas, 12.173 km²), Južno Georgio in Južne Sandwicheve otoke (4066 km²) ter zahteva suverenost nad delom Antarktike med 25° Z in 74° Z (965.314 km², 1.461.597 km² z ledeno površino) kot del province Tierra del Fuego, Antártida e Islas del Atlántico Sur.
Najzgodnejša zabeležena človeška prisotnost v današnji Argentini sega v obdobje paleolitika.[7] Inkovski imperij se je v predkolumbovskih časih razširil na severozahod države. Država ima korenine v španski kolonizaciji regije v 16. stoletju.[8] Argentina se je povzpela kot država naslednica podkraljevstva Río de la Plata,[9] španskega čezmorskega podkraljevstva, ustanovljenega leta 1776. Razglasitvi in boju za neodvisnost (1810–1818) je sledila podaljšana državljanska vojna, ki je trajala do leta 1861, in se je zaključila z reorganizacijo države kot zveze provinc z Buenos Airesom kot glavnim mestom. Država je nato uživala relativni mir in stabilnost, pri čemer je več valov evropskega priseljevanja, predvsem Italijanov in Špancev, korenito preoblikovalo njene kulturne in demografske nazore; 62,5 % prebivalstva ima popolno ali delno italijansko poreklo[10], argentinska kultura pa ima pomembne povezave z italijansko kulturo.[11]
Skoraj neprimerljivo povečanje blaginje je privedlo do tega, da je Argentina v začetku 20. stoletja postala sedma najbogatejša država na svetu. Po Maddisonovem projektu zgodovinske statistike je imela Argentina najvišji realni BDP na prebivalca na svetu v letih 1895 in 1896 in je bila vsaj pred letom 1920 dosledno med desetimi.[12] Trenutno je na 61. mestu na svetu. Po veliki depresiji v 1930-ih je Argentina padla v politično nestabilnost in gospodarski zaton, ki jo je potisnil nazaj med nerazvite. Po smrti predsednika Juana Peróna leta 1974 je na mesto predsednika stopila njegova vdova in podpredsednica Isabel Martínez de Perón. Leta 1976 jo je strmoglavila vojaška diktatura. Vojaška vlada je v umazani vojni, obdobju državnega terorizma in državljanskih nemirov, ki je trajalo več kot desetletje do izvolitve Raúla Alfonsína za predsednika leta 1983, preganjala in ubijala številne politične kritike, aktiviste in levičarje.
Argentina je država v razvoju in se po indeksu človekovega razvoja uvršča na 46. mesto, drugi najvišji v Latinski Ameriki za Čilom. Je regionalna sila v Latinski Ameriki in ohranja svoj zgodovinski status srednje sile v mednarodnih zadevah. Argentina ohranja drugo največje gospodarstvo v Južni Ameriki, tretje največje v Latinski Ameriki in je članica G-15 in G20. Je tudi ustanovna članica Združenih narodov, Svetovne banke, Svetovne trgovinske organizacije, Mercosurja, Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav ter Organizacije iberoameriških držav.
- ↑ Člen 35 »argentinske ustave« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 22. novembra 2007. Pridobljeno 1. marca 2010. priznava enako težo imenom »Združene province reke Plata«, »Argentinska republika« in »Argentinska konfederacija«, ime Argentinski narod pa uporablja za sprejemanje in uveljavljanje zakonov.
- ↑ Ben Cahoon. »Argentina«. World Statesmen.org.
- ↑ »Encuesta Complementaria de Pueblos Indígenas 2004–2005«. Nacionalni inštitut za statistiko in popise Argentine. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. junija 2008. Pridobljeno 1. marca 2010. (špansko)
- ↑ »Argentina«. World Economic Outlook Database. International Monetary Fund. Pridobljeno 8. decembra 2020.
- ↑ »Human Development Report 2020« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 15. december 2020. Pridobljeno 15. decembra 2020.
- ↑ Constitution of Argentina, art. 3.
- ↑ Abad de Santillán 1971, str. 17.
- ↑ Crow 1992, str. 128.
- ↑ Levene 1948, str. 11: "[Potem ko je podkraljestvo postalo] novo obdobje, ki se je začelo z revolucijo leta 1810, katerega načrt je bil razglasitev neodvisnosti države in s tem pravna vez vazalaže v državljanstvo kot sestavni del suverenosti in poleg tega organizacija demokratične republike."; Sánchez Viamonte 1948, str. ;196–97: "Argentinski narod je bil enoten v kolonialnih časih, v času podkraljevstva, in to je ostalo tudi po revoluciji maja 1810. [...] Province niso nikoli delovale kot neodvisne suverene države, temveč kot entitete, ustvarjene v državi in kot njeni sestavni deli, ki so bili mimogrede notranji konflikti."; Vanossi 1964, str. 11: "[Argentinsko državljanstvo je] edinstvena nacionalna enota, naslednica vicekraljevstva, ki je po dolgem obdobju anarhije in neorganiziranosti sprejela decentralizirana oblika v letih 1853–1860 po ustavi."
- ↑ Departamento de Derecho y Ciencias Políticas de la Universidad Nacional de La Matanza (14. november 2011). »Historias de inmigrantes italianos en Argentina« (v španščini). infouniversidades.siu.edu.ar.
Se estima que en la actualidad, el 90% de la población argentina tiene alguna ascendencia europea y que al menos 25 millones están relacionados con algún inmigrante de Italia.
- ↑ O.N.I. – Department of Education of Argentina Arhivirano 15 September 2008 na Wayback Machine.
- ↑ Bolt, Jutta; Inklaar, Robert; de Jong, Herman; van Zanden, Jan Luiten (2018). Rebasing 'Maddison': new income comparisons and the shape of long-run economic development (2018 izd.). Maddison Project Database. Pridobljeno 15. maja 2020.