Back Argos (Stadt) ALS አርጎስ Amharic آرغوس Arabic ارجوس (اليونان) ARZ Arqos Azerbaijani Аргас (горад) Byelorussian Аргос Bulgarian Argos (kêr) Breton Argos Catalan Árgos CEB
Argos Άργος | |
|---|---|
.JPG) | |
  Argos Lega v Grčiji | |
| Koordinati: 37°37′0″N 22°43′0″E / 37.61667°N 22.71667°E | |
| Pokrajina | Peloponez |
| Prefektura | Argolida |
| Površina | |
| • Urbano | 138.138 km2 |
| Nadm. višina | 42 m |
| Prebivalstvo (2011) | |
| • Urbano | 22.209 |
| Časovni pas | UTC+2 (EET) |
| • Poletni | +1 |
| Poštna številka | 21200 |
| Omrežna skupina | 2751 |
| Spletna stran | [www.argos.gr www.argos.gr] |
Argos (grško Άργος, Árgos [arɣos]; starogrško Ἄργος, Árɡos) je mesto in nekdanja občina v Argolidi na Peloponezu v Grčiji. Od reforme lokalne samouprave 2011 je bila del občine Argos - Mikines, s katero je občinska enota. [1] Argos je 11 km oddaljen od Navpliona, ki je bilo njegovo zgodovinsko pristanišče. Naselje je zelo staro, saj je bil Argos neprekinjeno naseljen vsaj zadnjih 7000 let.[2] Mesto je del mreže najstarejših evropskih mest.[3]
Prebivalci mesta Argos so Argejci, vendar pa se ta izraz najpogosteje uporablja za tiste antične Grke, ki so napadli mesto Trojo v času trojanske vojne, mnogi so namreč prihajali iz Argosa.
Na strateški lokaciji na rodovitni ravnici Argolidi je bil glavna postojanka v mikenski dobi. V klasični antiki je bil močan tekmec Šparti za prevlado na Peloponezu, vendar so se ga pozneje izogibale druge grške mestne državice, ko je ostal nevtralen v grško-perzijskih vojnah. Danes so v mestu številni antični spomeniki, najbolj znan je Herajon v Argosu. Kmetijstvo (predvsem pridelava citrusov) je temelj lokalnega gospodarstva.
Leta 700 pred našim štetjem je v njem živelo najmanj 5000 ljudi, v 4. stoletju pred našim štetjem pa celo 30.000 ljudi.[4]
- ↑ Kallikratis law Arhivirano 2018-06-12 na Wayback Machine. Greece Ministry of Interior
- ↑ Bolender, Douglas J. (17. september 2010). Eventful Archaeologies: New Approaches to Social Transformation in the Archaeological Record. SUNY Press. str. 121–. ISBN 978-1-4384-3423-0. Pridobljeno 1. januarja 2011.
- ↑ MAETN (1999). »diktyo«. classic-web.archive.org. Arhivirano iz prvotnega dne 22. oktobra 2005. Pridobljeno 19. maja 2011.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava) - ↑ 37 Geology and Settlement: Greco-Roman Patterns, str. 124, 37, na Google Knjige