Arhimed

Arhimed
Ἀρχιμήδης
Portret
Portret Arhimeda, Domenico Fetti, 1620
Izvirno imestarogrško Αρχιμήδης
RojstvoἈρχιμήδης[1]
cca. 287 pr. n. št.[2][3][…]
antične Sirakuze[5][6][7]
Smrt212 pr. n. št.[8][2][…]
antične Sirakuze[6][7]
Druga imenaArhimedes
Področjamatematika
fizika
statika
tehnika
astronomija
izumi
Poznan poArhimedov aksiom
Arhimedov dvojček
Arhimedov krempelj
Arhimedov palimpsest
Arhimedov problem goveda
Arhimedov vijak
Arhimedov zakon
Arhimedova spirala
Arhimedova točka
Arhimedovo število
arhimedska krožnica
arhimedska spirala
približek za π

Arhimed (tudi Arhimedes) [arhiméd/arhimédes] (Predloga:Jezik-grcΑρχιμήδης), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom,[9] * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Čeprav je o njegovem življenju znanih samo nekaj podrobnosti, velja za največjega matematika antike in enega od največjih vseh časov.[10][11] Arhimed je s konceptom neskončno majhne količine in metodo izčrpavanja izpeljal in strogo dokazal vrsto geometrijskih izrekov, vključno s ploščino kroga, površino in prostornino krogle ter ploščino pod parabolo,[12] s čimer je že nakazal sodobni infinitezimalni račun in matematično analizo.

Med druge matematične dosežke spadajo točen približek števila π, ki ga je določil z analizo Arhimedove spirale, in eksponentno izražanje zelo velikih števil. Bil je tudi eden prvih, ki je uporabil matematiko za razlago fizikalnih pojavov, postavil temelje hidrostatike in statike, vključno z razlago delovanja vzvoda. Izumil je tudi več naprav, med njimi vijačno črpalko, škripčevje in vojaške stroje za obrambo Sirakuz.

Umrl je med obleganjem Sirakuz. Ubil ga je rimski vojak, čeprav je imel ukaz, da se mu ne sme nič zgoditi. Rimski govornik Cicero piše, da so mu na njegovo zahtevo na grob postavili kroglo in valj, ki sta simbolizirala njegova matematična odkritja.

Za razliko od njegovih izumov so bili njegovi matematični spisi v antiki bolj malo znani. Prebirali in navajali so jih matematiki iz Aleksandrije, prvi obširen zbornik njegovih del pa je nastal šele okoli leta 530. V Konstantinoplu ga je objavil bizantinski matematik, astronom in arhitekt Izidor iz Mileta. Komentarje Arhimedovih del, primerne tudi za širše bralstvo, je prvi napisal in objavil Evtokij v 6. stoletju. Srednji vek je preživelo razmeroma malo kopij Arhimedovih spisov, ki so kasneje postali pomemben vir zamisli za renesančne učenjake.[13] Leta 1906 so odkrili do tedaj neznan Arhimedov palimpsest, grški prepis Arhimedovih del iz 10. stoletja, ki je dal nove vpoglede v Arhimedove matematične metode.[14]

  1. Virtualna mednarodna normativna datoteka[Dublin, Ohio]: OCLC, 2003.
  2. 2,0 2,1 British Museum person-institution thesaurus
  3. Toomer G. J. Encyclopædia Britannica
  4. Encyclopaedia Herder
  5. Любкер Ф. Archimedes // Реальный словарь классических древностей по ЛюбкеруSankt Peterburg.: Общество классической филологии и педагогики, 1885. — С. 130-131.
  6. 6,0 6,1 Archivio di Autorità del Museo Galileo
  7. 7,0 7,1 7,2 Record #118503863 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  8. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  9. Archimedes (c.287 - c.212 BC). BBC History. Pridobljeno 7. junija 2012.
  10. Calinger (1999), str. 150.
  11. Archimedes of Syracuse. The MacTutor History of Mathematics archive. Januar 1999. Pridobljeno 9. junija 2008.
  12. O'Connor J.J., Robertson E.F. (februar 1996). A history of calculus. University of St Andrews. Pridobljeno 7. avgusta 2007.
  13. Bursill-Hall, Piers. Galileo, Archimedes, and Renaissance engineers. Sciencelive with the University of Cambridge. Pridobljeno 7. avgusta 2007.
  14. Archimedes – The Palimpsest. Walters Art Museum. Pridobljeno 14. oktobra 2007.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by razib.in