Auckland

Auckland Tāmaki Makaurau (maorsko)
velemesto
Z vrha z leve proti desni: Auckland CBD, Pristaniški most, Albertov park, Palm Beach na otoku Waiheke, Aucklandski muzej vojnega spomina, stolnica sv. Patricka
Zastava Grb
Vzdevki:  Mesto jader[1] Kraljičino mesto[2]
Auckland Lokacija na Novi Zelandiji#Lokacija na Tihem oceanu Nova Zelandija Auckland Auckland (Oceanija) Oceanija Auckland Auckland (Tihi Ocean) Tihi Ocean
Koordinati: 36°50′26″S 174°44′24″E / 36.84056°S 174.74000°E / -36.84056; 174.74000
Država	Nova Zelandija
Otok	Severni otok
Regija	Auckland
Naselitev maorov	ok. 1350
Naselitev Evropejcev	1840
Poimenovano po	George Eden, 1. vojvoda Aucklandski
Novozelandski parlament	Volilni okraji Auckland Central Botany East Coast Bays Epsom Hauraki-Waikato (Māori) Kaipara ki Mahurangi Kelston Māngere Manurewa Maungakiekie Mount Albert Mount Roskill New Lynn North Shore Northcote Pakuranga Panmure-Ōtāhuhu Papakura Port Waikato Takanini Tāmaki Tāmaki Makaurau (Māori) Te Atatū Te Tai Tokerau (Māori) Upper Harbour Whangaparāoa
Lokalni sveti	List Hibiscus and Bays Upper Harbour Kaipātiki Devonport-Takapuna Waitākere Ranges Henderson-Massey Whau Albert-Eden Puketāpapa Waitematā Ōrākei Maungakiekie-Tamaki Māngere-Ōtāhuhu Otara-Papatoetoe Howick Manurewa Papakura Franklin Rodney
Upravljanje
• Telo	Aucklandski svet
• Župan	Wayne Brown
• Namestnik župana	Desley Simpson
• Poslanci	Predstavniki Jacinda Ardern (Laburistična stranka) Andrew Bayly (Nacionalna stranka) Simeon Brown (Nacionalna stranka) Judith Collins (Nacionalna stranka) Kelvin Davis (Laburistična stranka) Shanan Halbert (Laburistična stranka) Peeni Henare (Laburistična stranka) Neru Leavasa (Laburistična stranka) Christopher Luxon (Nacionalna stranka) Nanaia Mahuta (Laburistična stranka) Mark Mitchell (Nacionalna stranka) Simon O'Connor (Nacionalna stranka) Chris Penk (Nacionalna stranka) Priyanca Radhakrishnan (Laburistična strsnka) Deborah Russell (Laburistična strank) Jenny Salesa (Laburistična stranka) Carmel Sepuloni (Laburistična stranka) David Seymour (ACT New Zealand) William Sio (Laburistična stranka) Erica Stanford (Nacionalna stranka) Chlöe Swarbrick (Zelena stranka) Phil Twyford (Laburistična stranka) Vanushi Walters (Laburistična stranka) Simon Watts (Nacionalna stranka) Arena Williams (Laburistična stranka) Michael Wood (Laburistična stranka)
Površina
• Urbano [3]	607,10 km2
Nadm. višina	0 m
Najvišja	196 m
Prebivalstvo  (prebivalcevjunij 2022)[4]
• Urbano	1.440.300 prebivalcev
• Regionalno/metro	1.695.200 prebivalcev
• Demonim	Aucklandčan Aucklandčanka
Časovni pas	UTC+12:00 (NZST)
• Poletni	UTC+13:00 (NZDT)
Poštna(e) številka(e)	0600–2699
Omrežna skupina	09
Lokalni iwi	Ngāti Whātua, Tainui, Ngāti Ākarana (vseplemenski)
GDP	126,917 milijarde NZD[5]
GDP per capita	71,978 NZD[5]
Spletna stran	www.aucklandcouncil.govt.nz

Auckland (maorsko Tāmaki Makaurau) je velemesto na Severnem otoku Nove Zelandije, najbolj naseljeno urbano območje države in peto največje mesto v Oceaniji. Auckland ima približno 1.440.300 prebivalcev (junij 2022).^[4] Leži v širši Aucklandski regiji — območje pod upravo Aucklandskega sveta — ki vključuje zunanja ruralna območja in otoke v zalivu Hauraki, in ima skupno prebivalstvo 1.695.200 prebivalcev. Čeprav še vedno tvorijo večino aucklandskega prebivalstva Novozelandski Evropejci, je mesto v poznem 20. stoletju postalo večkulturno in svetovljansko, pri čemer so Azijci leta 2018 predstavljali 31 odstotkov prebivalstva.^[6] Auckland ima četrto največje v tujini rojeno prebivalstvo na svetu, pri čemer se je 39 odstotkov prebivalcev rodilo v čezmorskih državah. S številnimi pacifiškimi Novozelandci je mesto tudi dom največje etnične polinezijske skupnosti na svetu.^[7] Maorsko ime za Auckland je Tāmaki Makaurau, kar pomeni »Tāmaki, ki si ga želijo mnogi« in se nanaša na zaželenost naravnih virov in geografskih danosti mesta.^[8]

Auckland leži med zalivom Hauraki na vzhodu, gorovjem Hunua na jugovzhodu, pristaniščem Manukau na jugozahodu ter gorovjem Waitākere in manjšimi hribovji na zahodu in severozahodu. Okoliško hribovje pokriva deževni gozd, pokrajina pa je posejana s 53 vulkanskimi središči, ki tvorijo Aucklandsko vulkansko polje. Osrednji del urbanega območja stoji na ožini med pristaniščem Manukau v Tasmanskem morju in pristaniščem Waitematā ob Tihem oceanu. Auckland je eno od redkih mest na svetu, ki imajo pristanišče na dveh ločenih vodnih telesih.

Aucklandska ožina je bila prvič poseljena okoli leta 1350 in je bila cenjena zaradi bogate in plodne zemlje. Maorsko prebivalstvo na območju naj bi pred prihodom Evropejcev doseglo 20.000 oseb.^[9] Po ustanovitvi britanske kolonije leta 1840 je William Hobson, takratni namestnik guvernerja, Auckland izbral kot njeno novo prestolnico. Območje je poimenoval po Georgeu Ednu, vojvodi Aucklandskem, britanskim prvim admiralu. Maorsko-evropski konflikt glede zemlje na območju je v sredini 19. stoletja pripeljal do vojne. Leta 1865 je Auckland kot glavno mesto zamenjal Wellington, vendar je Auckland še naprej rastel, sprva zaradi pristanišča ter gozdarjenja in kopanja zlata v zaledju, pozneje pa zaradi pašnega kmetovanja (zlasti mlečnega) v okolici ter proizvodnje v samem mestu.^[10] Večino zgodovine je bilo to največje mesto države. Danes je aucklandska centralna poslovna četrt vodilno novozelandsko gospodarsko središče. Mesto ima tudi cvetočo kulturo, ki je vplivala na druge po svetu, združujočo živahno umetniško sceno in bogato večkulturno zgodovino.^[11][12]

Univerza v Aucklandu, ustanovljena leta 1883, je največja univerza Nove Zelandije. Pomembne turistične znamenitosti mesta so narodnozgodovinske lokacije, festivali, scenske umetnosti, športne dejavnosti in različne kulturne ustanove, kot so Aucklandski vojni spominski muzej, Muzej transporta in tehnike, Aucklandska umetnostna galerija Toi o Tāmaki. Njegove arhitekturne znamenitosti so Pristaniški most, mestno hišo, stavba trajektnega terminala in stolp Sky Tower, ki je najvišji stolp in najvišja stavba na južni polobli.^[13] Mesto oskrbuje Aucklandsko letališče, ki ga na mesec obiščeta približno 2 milijona potnikov. Čeprav gre za eno najdražjih mest na svetu,^[14] je Auckland prepoznan kot eno najprijetnejših mest za bivanje, leta 2019 na tretjem mestu po Mercerjevi anketi kakovosti življenja in na prvem mestu po oceni Global Liveability Ranking revije The Economist.^[15][16][17]

1. ↑ Ihaka, James (13. oktober 2006). »Punters love City of Sails - National - NZ Herald News«. The New Zealand Herald. Arhivirano iz spletišča dne 29. septembra 2007. Pridobljeno 20. maja 2017.
2. ↑ Rawlings-Way, Charles; Atkinson, Brett (2010). New Zealand (15th izd.). Footscray, Vic.: Lonely Planet. str. 125. ISBN 978-1742203645. Arhivirano iz spletišča dne 4. julija 2021. Pridobljeno 6. oktobra 2020.
3. ↑ »Population density: are we talking about the same thing?« (PDF). Monitoring Research Quarterly. 4 (1): 4. Marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 22. februarja 2014.
4. ↑ ^{4,0 4,1} »Subnational population estimates (RC, SA2), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)«. Statistics New Zealand. Pridobljeno 25. oktobra 2022. (regional councils); »Subnational population estimates (TA, SA2), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)«. Statistics New Zealand. Pridobljeno 25. oktobra 2022. (territorial authorities); »Subnational population estimates (urban rural), by age and sex, at 30 June 1996-2022 (2022 boundaries)«. Statistics New Zealand. Pridobljeno 25. oktobra 2022. (urban areas)
5. ↑ ^{5,0 5,1} »Quarterly Economic Monitor | Auckland | Gross domestic product«. Pridobljeno 1. julija 2022.
6. ↑ »New Zealand's population reflects growing diversity | Stats NZ«. www.stats.govt.nz. Pridobljeno 17. novembra 2021.
7. ↑ »Auckland and around«. Rough Guide to New Zealand, Fifth Edition. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. februarja 2008. Pridobljeno 16. februarja 2010.
8. ↑ »About Auckland«. The Auckland Plan 2050. Arhivirano iz spletišča dne 17. januarja 2019. Pridobljeno 3. januarja 2019.
9. ↑ Ferdinand von Hochstetter (1867). New Zealand. str. 243. Arhivirano iz spletišča dne 12. januarja 2009. Pridobljeno 19. junija 2008.
10. ↑ Margaret McClure, Auckland region, http://www.TeAra.govt.nz/en/auckland-region Arhivirano 5 November 2013 na Wayback Machine.
11. ↑ Council, Auckland. »Our cultural heritage«. Auckland Council (v angleščini). Pridobljeno 29. marca 2022.
12. ↑ Isaac, Claire (12. avgust 2018). »72 hours immersed in Auckland's art scene«. Traveller (v angleščini). Pridobljeno 29. marca 2022.
13. ↑ »Tallest building in southern hemisphere approved«. ABC News (v angleščini). 18. marec 2013. Pridobljeno 4. maja 2022.
14. ↑ »Auckland among world's most expensive cities«. The New Zealand Herald (v angleščini). 31. december 2016. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2017. Pridobljeno 29. avgusta 2017.
15. ↑ »Global Liveability Index 2021«. The Economist. Arhivirano iz spletišča dne 9. junija 2021. Pridobljeno 9. junija 2021.
16. ↑ »Best UK cities revealed in Mercer's quality of life rankings for 2019«. Evening Standard (v angleščini). 13. marec 2019. Arhivirano iz spletišča dne 30. maja 2019. Pridobljeno 31. maja 2019.
17. ↑ »Quality of Living City Ranking«. Mercer. 2019. Arhivirano iz spletišča dne 18. aprila 2018. Pridobljeno 31. maja 2019.