Back الساحل النمساوي Arabic Mariña austriaca AST Аўстрыйскае Прымор’е Byelorussian Австрийско приморие Bulgarian Rakouské přímoří Czech Küstenland Danish Österreichisches Küstenland German Austrian Littoral English Aŭstria Marbordo Esperanto Litoral austríaco Spanish
| Avstrijsko primorje Österreichisches Küstenland Litorale Austriaco | |
|---|---|
| dežela Avstrijskega cesarstva, Avstro-Ogrske | |
| 1849–1919 | |
 | |
| Glavno mesto | Trst (po 1860) |
| Vlada | |
| cesar | |
• 1848–1916 | Franc Jožef I. |
• 1916-1918 | Karel I. |
| Zakonodajno telo | deželni zbor |
| Zgodovina | |
• ustanovitev | 1849 |
• vključitev v Ilirske province | 1809–1814 |
• ukinitev | 1919 |
| Danes del | Hrvaška, Slovenija, Italija |
Avstrijsko primorje (nemško Österreichisches Küstenland, italijansko Litorale Austriaco) ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Avstrijsko primorje je vključevalo svobodno cesarsko mesto s statusom dežele Trst, in deželi Istro ter Goriško in Gradiško, od katerih je vsak imel neodvisno upravo, toda vsi so bili podrejeni cesarskemu guvernerju v Trstu, glavnem mestu Primorja. Trst je bil strateško pomemben kot glavno avstrijsko pristanišče, obala Primorja pa je bila turistična destinacija, znana kot Avstrijska riviera. Regija je bila večnacionalna in je vključevala Italijane, Slovence, Nemce, Furlane in Hrvate. Leta 1910 je Avstrijsko primorje zavzemalo površino 7969 km2, na katerem je živelo 894.287 prebivalcev.
Po prvi svetovni vojni je pripadlo Italiji pod novim imenom Julijska Benečija ali Julijska krajina (italijansko Venezia Giulia).
Področje z nekaj večjo površino in imenom Operativna cona Jadransko primorje (nemško Adriatisches Küstenland) je bila glavna operativna cona Wehrmachta Tretjega rajha med 2. svetovno vojno, po kapitulaciji Italije septembra 1943 pa vse do konca vojne.