Back Babilon Afrikaans ባቢሎን Amharic Babilōn ANG بابل Arabic ܒܒܠ ARC بابل (العراق) ARZ Babilonia (ciudá) AST Babil Azerbaijani Вавилон Bashkir Вавілон Byelorussian
| Babilon بابل | |
|---|---|
 Rekonstruiran del ruševin Babilona | |
| Drugo ime |
|
| Lokacija | Hillah, guvernat Babil, Irak |
| Regija | Mezopotamija |
| Koordinati | 32°32′11″N 44°25′15″E / 32.53639°N 44.42083°E |
| Tip | naselje |
| Površina | 9 km² |
| Zgodovina | |
| Zgradil | Amoriti |
| Ustanovljeno | ok. 1894 pr. n. št. |
| Opuščeno | 141 pr. n. št. |
| Obdobje | < |
| Kulture | sumerska, akadska, amoritska, kasitska, asirska, kaldejska, [Ahemenidsko cesarstvo |
| Druge informacije | |
| Arheologi | Hormuzd Rassam, Robert Koldewey, Taha Baqir, razni iraški arheologi |
| Stanje | ruševine, rekonstruirano |
| Lastništvo | javno |
| Javni dostop | da |
| Unescova svetovna dediščina | |
| Kriterij | Kulturno: iii, vi |
| Referenca | 278 |
| Vpis | 2019 43. zasedanje (Neznano zasedanje) |
|
Opozorilo predogleda: Strani, ki uporabljajo Predloga:Infopolje Kraj svetovne dediščine z neznanimi parametri "Official_name" | |
Babilon [Bábilon] je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6. st. pr. n. št. Mesto je bilo zgrajeno na obrežju reke Evfrat in je bilo enakomerno poseljeno na obeh straneh reke, ki se je ponašala z visokimi protipoplavnimi nasipi. Babilon je po izvoru bil majhno akadsko mestece iz obdobja Akadskega kraljestva, okoli leta 2300 pr. n. št.
V 19. st. pr. n. št., z vzponom prve babilonske dinastije, je mesto postalo del majhne neodvisne mestne države. Po tem, ko je v 18. st. pr. n. št. kralj Hamurabi ustvaril majhno kraljestvo, ga kasneje dogradil v veliko mesto, kjer se je sam razglasil za kralja, je južni del Mezopotamije postal znan kot Babilonija, kraljevska prestolnica pa je postalo mesto Nipur. Kraljestvo je pod vodstvom Hamurabijevega sina počasi propadalo, zato se je Babilon znašel v primežu Kasitov, Asircev in Elamitov. Propadlo mesto so Asirci obnovili, in tako je Babilon kratkotrajno postal prestolnica novega babilonskega cesarstvo od leta 609 do 539 pr. n. št.
Ocenjuje se, da je bil Babilon največje mesto na svetu ok. 1770 – ok. 1670 pr. n. št. in ponovno ok. 612 – ok. 320 pr. n. št. Bilo je morda prvo mesto, ki je doseglo število prebivalcev nad 200.000.[2] Ocene za največji obseg njegovega območja se gibljejo od 890 do 900 ha.[3] Glavni viri informacij o Babilonu – izkopavanje samega najdišča, omembe v klinopisnih besedilih, najdenih drugod po Mezopotamiji, omembe v Svetem pismu, opisi v drugih klasičnih spisih, zlasti pri Herodotu, in opisi iz druge roke, ki navajajo delo Ktezija in Berosusa — predstavljajo nepopolno in včasih protislovno sliko starodavnega mesta, celo na njegovem vrhuncu v 6. stoletju pr. n. št..[4]
UNESCO je leta 2019 Babilon uvrstil na seznam svetovne dediščine. Mesto vsako leto obišče na tisoče obiskovalcev, od katerih so skoraj vsi Iračani. Gradnja se hitro povečuje, kar je povzročilo posege v ruševine.[5]
Babilonu so pripisovali babilonske viseče vrtove. Leta 2013 je zgodovinarka Stephanie Dalley dokazala, da so bili ti vrtovi v Ninivah, ki so bile 500 km severneje.[6]
Iz Svetega pisma je poznan Babilonski stolp.
- ↑ Edwards, I. E. S.; Gadd, C. J.; Hammond, N. G. L. (1981). Prolegomena and Prehistory. The Cambridge Ancient History. Zv. 1 Part 1. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-29821-6. Arhivirano iz spletišča dne 19. maja 2020. Pridobljeno 18. avgusta 2019.
- ↑ Tertius Chandler. Four Thousand Years of Urban Growth: An Historical Census (1987), St. David's University Press (»etext.org«. Arhivirano iz prvotnega dne 11. februarja 2008. Pridobljeno 18. aprila 2010.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: bot: neznano stanje prvotnega URL-ja (povezava)). ISBN 0-88946-207-0. - ↑ Boiy, T. (2004). Late Achaemenid and Hellenistic Babylon. Orientalia Lovaniensia Analecta. Zv. 136. Leuven: Peeters Publishers. str. 233. ISBN 9789042914490. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2015. Pridobljeno 20. junija 2015.
- ↑ Seymour 2006, str. ;140–142.
- ↑ Bringing Babylon back from the dead - CNN Video, 3. april 2013, arhivirano iz spletišča dne 7. januarja 2022, pridobljeno 29. septembra 2021
- ↑ »Viseči vrtovi, eno od sedmih čudes, niso krasili Babilona, temveč Ninive«. London - MMC RTV SLO. 6. maj 2013. Pridobljeno 6. maja 2013.