Basel

Basel
mesto in občina
Zastava Grb
Basel
Koordinati: 47°33′29″N 7°35′16″E / 47.55806°N 7.58778°E / 47.55806; 7.58778
Država	Švica
Kanton	Basel-Stadt
Površina [1]
• Skupno	23,85 km2
Nadm. višina	260 m
Prebivalstvo  (31. december 2022)[2]
• Skupno	173.552
• Gostota	7.300 preb./km2
Časovni pas	UTC+1
• Poletni	UTC+2
Poštne številke	4000–4059

Basel (nemška izg. [ˈbaːzl̩]; francosko Bâle [bɑl]; italijansko in retoromansko Basilea [baziˈlɛːa] oz. [baziˈleːɐ]) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 ^[3] Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te.

Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice.^[4] Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi.^[5] Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi.

Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers.

Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel.

Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.^[6]

1. ↑ Generalisierte Grenzen 2023
2. ↑ Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022
3. ↑ »Basel Kompakt«. Statistisches Amt (official site) (v nemščini). Statistisches Amt, Präsidialdepartement des Kantons Basel-Stadt. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. septembra 2015. Pridobljeno 1. septembra 2015.
4. ↑ https://www.myswitzerland.com/en-ch/destinations/basel-region/
5. ↑ https://kunstmuseumbasel.ch/de/museum/unsere-drei-haeuser
6. ↑ https://mobilityexchange.mercer.com/Insights/quality-of-living-rankings