Bazilika Srca Jezusovega | |
---|---|
francosko Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre | |
Religija | |
Pripadnost | Rimskokatoliška |
Provinca | nadškofija Pariz |
Cerkveni ali organizacijski status | mala bazilika |
Leto posvetitve | 1919 |
Lega | |
Kraj | Pariz, Francija |
Koordinati | 48°53′12″N 2°20′35″E / 48.88665°N 2.34295°E |
Arhitektura | |
Arhitekti | Paul Abadie |
Začetek gradnje | 1875 |
Konec gradnje | 1914 |
Lastnosti | |
Dolžina | 85 m |
Širina | 35 m |
Maks. višina | 83 m |
Materiali | travertin |
Spletna stran | |
www.sacre-coeur-montmartre.com/english/ |
Bazilika Srca Jezusovega (francosko Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre) je pariška rimskokatoliška cerkev in znamenitost, ki krasi grič Montmartre, najvišjo točko Pariza.
Grič Montmartre se v severnem delu Pariza vzpenja 129 metrov visoko. Ime pomeni »hrib mučencev« (mont des martyrs), ker je to kraj mučeništva sv. Dionizija, prvega pariškega škofa (pozno 3. stoletje) in njegovih spremljevalcev.
Na ta kraj je prišlo veliko svetnikov (sveta Klotilda, sveti Bernard, sveta Ivana Orleanska, ...) in tudi sveti Ignacij Lojolski ter sveti Frančišek Ksaverij, ki sta leta 1534 tukaj ustanovila Societas Iesu oz. Družbo Jezusovo (jezuiti). Cerkev je preživela revolucijo, čeprav je bil samostan Montmartre, kateremu je pripadala, uničen.
Velik benediktinski samostan je zasedel celoten grič do francoske revolucije, ko so bile nune obglavljene in je samostan razpadel.