Belfast

Belfast irsko Béal Feirste škotsko Bilfawst
Glavno mesto
Silhueta in stavbe v Belfastu
Grb z geslom »Pro Tanto Quid Retribuamus« (latinsko: »Kako naj povrnemo tako veliko«)
Združeno kraljestvo Lega: v Združenem kraljestvu Združeno kraljestvo
Površina	132,5 km2
Prebivalstvo	Mesto Belfast: 345.418 (2021) metropolitansko območje: 671.559 (2011)[2]
Irska referenčna mreža	J338740
Okrožje	Mestni svet Belfasta
Grofija	Antrim, Down
Suverena dežela	Združeno kraljestvo
Poštni kraj	BELFAST
Poštni okraj	BT1–BT17, BT29 (part), BT36 (part), BT58
Klicna koda	028
Policija
Gasilstvo
Nujna medicinska služba
Parlament Združenega kraljestva	Belfast North (SF) Belfast South (SDLP) Belfast East (DUP) Belfast West (SF)
Skupščina Severne Irske	Belfast North Belfast South Belfast East Belfast West
Spletno mesto	belfastcity.gov.uk
54°35′47″N 05°55′48″W / 54.59639°N 5.93000°W / 54.59639; -5.93000

Belfast (irsko Béal Feirste, kar pomeni 'plitvina rečnega ustja' ^[3]) je glavno in največje mesto Severne Irske in drugo največje na irskem otoku. ^[4] Ob reki Lagan je leta 2015 živelo 333.871 prebivalcev.

Do zgodnjih 1800-ih je bilo nekdanje mesto veliko pristanišče. Belfast je v 19. stoletju igral ključno vlogo v industrijski revoluciji in postal največji proizvajalec lanenega platna na svetu in dobil vzdevek »Linenopolis«. Od leta 1888 je imel status mesta, zato je bil glavni center irskega platna ter industrije za predelavo tobaka, vrvi in ladjedelništva. Harland & Wolff, ki je zgradil RMS Titanic, HMHS Britannic in RMS Olympic, je bila največja in najuspešnejša ladjedelnica na svetu. ^[5] Kasneje je razvijala tudi vesoljsko in raketno industrijo. Zaradi industrializacije in notranjih selitev je Belfast postal največje mesto na Irskem. Po razdelitvi Irske leta 1922 je postal glavno mesto Severne Irske. Njegov status svetovnega industrijskega središča se je končal v desetletjih po drugi svetovni vojni.

Mesto je ob severnoirskem spopadu (irsko Na Trioblóidí, angleško The Troubles) močno trpelo in je v 1970-ih in 1980-ih letih veljalo kot eno najnevarnejših mest na svetu. ^[6] Od 21. stoletja mesto doživlja obdobje miru brez večjega političnega nasilja ter precejšnje gospodarske rasti. Danes ostaja središče industrije, pa tudi umetnosti, visokošolskega izobraževanja, gospodarstva in prava in je gospodarska gonilna sila Severne Irske. Belfast je še vedno glavno pristanišče, v katerem komercialni in industrijski doki prevladujejo na obali Belfastskega zaliva (Belfast Lough), vključno z ladjedelnico Harland & Wolff. Ima letališče Georgea Besta (George Best Belfast City Airport) v mestu in mednarodno letališče (Belfast International Airport) 15 milj zahodno od mesta. Je na seznamu svetovne raziskovalne mreže mest (Globalization and World Cities, GaWC) kot svetovno mesto. ^[7]

1. ↑ Predloga:United Kingdom district population citation
2. ↑ »Belfast Metropolitan Area Plan« (PDF). Planningni.gov. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 7. novembra 2017. Pridobljeno 11. aprila 2018.
3. ↑ Royal Mint – Belfast
4. ↑ CityMetric
5. ↑ http://www.bbc.co.uk/history/topics/belfast_golden_age_shipbuilding
6. ↑ Mankind's Great Divides by George R Mitchell, 2017. (ISBN 9781910745779)
7. ↑ »The World According to GaWC 2012«. Globalization and World Cities (GaWC) Study Group and Network. Loughborough University. Pridobljeno 15. februarja 2014.