Belizar

Flavius

Belisarius
Belizar bi lahko bil bradati mož[1] desno od cesarja Justinijana I. na mozaiku v baziliki San Vitale v Raveni, zgrajeni v čast ponovne osvojitve Italije[2]
Ime v maternem jeziku
Flavius Belisarius
Rojstvookoli 500
Germane, sedanja Sapareva banja, Bolgarija
Smrtokoli marca 565 (star 65 let)
Rufiniane, Kalcedon
Kraj pokopa
cerjkev sv. Petra in Pavla, Konstantinopel
Pripadnost Bizantinsko cesarstvo
Rod/službabizantinska armada
Činmagister militum
Poveljstvabizantinska armada na vzhodu, bizantinska kopenska in pomorska ekspedicija proti Vandalskemu kraljestvu
Oboroženi konflikti
  • Iberska vojna
    • bitka pri Tanurisu (528)
    • bitka pri Minduosu (528)
    • bitka pri Dari (530)
    • bitka pri Kaliniku (531)
  • Nikov upor
  • Vandalska vojna
    • bitka pri Ad Decimumu (533)
    • bitka pri Trikamaru (533)
  • Afriški upor
    • obleganje Kartagine (536)
    • bitka ob Bagradasu
  • Gotska vojna (535–554)
    • obleganje Panorma (535)
    • obleganje Neaplja (536)
    • obleganje Rima (537–538)
    • obleganje Arimina (538)
    • obleganje Urviventa (538)
    • obleganje Urbina (538)
    • obleganje Auksima (539)
    • obleganje Ravene (539–540)
    • obleganje Hidrunta (544)
    • plenjenje Rima (546)
  • Perzijska kampanja (541)
    • bitka pri Nisibisu (541)
    • obleganje Sisauranona (541)
  • Bizantinsko-kutrigurska vojna (558–559)
    • bitka pri Melantiasu (559)
ZakonecAntonina
Opozorilo predogleda: Stran uporablja predlogo Vojaška oseba z neznanim parametrom »religion«

Flavij Belizar (latinsko Flavivs Belisarivs, grško starogrško Φλάβιος Βελισάριος, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.

Belizar je igral ključno vlogo pri ponovni osvojitvi večine sredozemskega ozemlja, ki je pripadalo nekdanjemu Zahodnemu Rimskemu cesarstvu in je bilo izgubljeno manj kot stoletje prej. Ena od glavnih značilnosti Belizarjeve kariere so bili njegovi uspehi kljub različnim ravnem razpoložljivih virov. Njegovo ime se pogosto omenja med tako imenovanimi "zadnjimi Rimljani".

V vandalski vojni je osvojil Vandalsko kraljestvo v severni Afriki in zatem v gotski vojni v manj kot devet mesecih skoraj celo Italijo. V bitki pri Ad Decimumu je premagal vojsko Vandalov, odigral pomembno vlogo v bitki pri Trikamarumu ter prisilil vandalskega kralja Gelimerja, da se je predal. Med gotsko vojno je zavzel Rim.

Udeležen je bil tudi v pomembni bitki s Perzijci pri Dari in bil nato pri Kaliniku poražen. Uspešno je odbil vdor Hunov pri Melantiju. Znan je bil tudi po prevarah, s katerima je odbil invazijo Perzijcev in brez boja prekinil obleganje Ariminuma.

  1. Mass, Michael (Junij 2013). »Las guerras de Justiniano en Occidente y la idea de restauración«. Desperta Ferro (v španščini). 18: 6–10. ISSN 2171-9276.
  2. Lillington-Martin (2009), str. 16.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by razib.in