Berilij

Berilij, ₄Be

Berilij
Izgovarjava	IPA: [bɛˈɾiːli]
Videz	belosiv metaličen
Standardna atomska teža Ar, std(Be)	7000901218310000000♠9,0121831(5)[1]
Berilij v periodnem sistemu
Vodik Helij Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson – ↑ Be ↓ Mg litij ← berilij → bor
Vrstno število (Z)	4
Skupina	skupina 2 (zemljoalkalijske kovine)
Perioda	perioda 2
Blok	blok s
Razporeditev elektronov	[He] 2s2
Razporeditev elektronov po lupini	2, 2
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STP	trdnina
Tališče	1287 °C
Vrelišče	2469 °C
Gostota (blizu s.t.)	1,85 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)	1,690 g/cm3
Kritična točka	4.932 °C,  MPa (ekstrapolirana)
Talilna toplota	12,2 kJ/mol
Izparilna toplota	292 kJ/mol
Toplotna kapaciteta	16,443 J/(mol·K)
Parni tlak P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k pri T (°C) 1.189 1.335 1.518 1.750 2.054 2.469
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja	0,[2] +1,[3] +2 (amfoterni oksid)
Elektronegativnost	Paulingova lestvica: 1,57
Ionizacijske energije	1.: 899,5 kJ/mol 2.: 1757,1 kJ/mol 3.: 14.848,7 kJ/mol (več)
Atomski polmer	empirično: 112 pm
Kovalentni polmer	96±3 pm
Van der Waalsov polmer	153 pm
Spektralne črte berilija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naravi	prvobitno
Kristalna struktura	​heksagonalna gosto zložena (hgz)
Hitrost zvoka tanka palica	12.890 m/s (pri r.t.)[4]
Temperaturni raztezek	11,3 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost	200 W/(m⋅K)
Električna upornost	36 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditev	diamagnetik
Magnetna susceptibilnost	−9,0·10−6 cm3/mol[5]
Youngov modul	287 GPa
Strižni modul	132 GPa
Stisljivostni modul	130 GPa
Poissonovo razmerje	0,032
Mohsova trdota	5,5
Trdota po Vickersu	1670 MPa
Trdota po Brinellu	590–1320 MPa
Številka CAS	7440-41-7
Zgodovina
Odkritje	Louis Nicolas Vauquelin (1798)
Prva izolacija	Friedrich Wöhler in Antoine Bussy (1828)
Najpomembnejši izotopi berilija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt 7Be sled 53,12 d ε 7Li γ – 9Be 100% stabilen 10Be trace 1,39×106 y β− 10B
Kategorija: Berilij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Berílij (latinsko beryllium) je kemijski element s simbolom Be in vrstnim številom 4. Ta strupeni, dvovalentni element je jekleno sive barve, odporen in lahek, vendar lomljiv. Je zemljoalkalijska kovina, ki jo najbolj uporabljajo za učvrščevanje zlitin (najpomembnejša je berilijev baker).

1. ↑ Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
2. ↑ Be(0) has been observed; see »Beryllium(0) Complex Found«. Chemistry Europe. 13. junij 2016.
3. ↑ »Beryllium: Beryllium(I) Hydride compound data« (PDF). bernath.uwaterloo.ca. Pridobljeno 10. decembra 2007.
4. ↑ Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 14.48. ISBN 1439855110.
5. ↑ Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.