Besarabija

Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu. Približno dve tretjini Besarabije je v sedanji Moldaviji. Južno obalni deli so del ukrajinske regije Budžak, majhen del na severu pa del ukrajinske Črnoviške oblasti.

Po rusko-turški vojni (1806–1812) in Bukareštanskem miru, ki je sledil, so bili vzhodni deli kneževine Moldavije, vazala Osmanskega cesarstva, skupaj z nekaterimi območji, ki so bila prej pod neposredno osmansko oblastjo, predani Carski Rusiji. Pridobitev je bila med zadnjimi ozemeljskimi pridobitvami Ruskega imperija v Evropi. Novo pridobljena ozemlja so bila organizirana kot Besarabska gubernija Ruskega imperija. Ime Besarabija se je pred tem uporabljalo samo za južne nižine med rekama Dnester in Donavo. Po krimski vojni leta 1856 so bila južna območja Besarabije vrnjena pod moldavsko oblast. Ruska oblast nad celotno regijo je bila obnovljena leta 1878, ko je bila Romunija, ki je nastala z združitvijo Moldavije z Vlaško, prisiljena zamenjati ta ozemlja za Dobrudžo.

Po ruski revoluciji leta 1917 se je območje organiziralo kot avtonomna Moldavska demokratična republika v predlagani ruski zvezni državi. Boljševiška agitacija konec leta 1917 in v začetku leta 1918 je povzročila intervencijo romunske vojske, ki naj bi domnevno pomirila regijo. Kmalu zatem je lokalnna parlamentarna skupščina razglasila neodvisnost in nato združitev s Kraljevino Romunijo.^[1] Zakonitost teh dejanj je bila sporna. Oporekala jim je predvsem Sovjetska zveza, ki je to območje obravnavala kot ozemlje, ki ga je okupirala Romunija.

Ko je Sovjetska zveza s Paktom Molotov–Ribbentrop leta 1940 pridobila privolitev nacistične Nemčije, je pod grožnjo vojne pritisnila na Romunijo,^[2] da se je umaknila iz Besarabije. Besarabijo je zasedla Rdeča armada in omogočila njeno priključitev k Sovjetski zvezi. Večina ozemlja je bila vključena v Moldavsko ASSR, medtem ko so bila ozemlja s slovansko večino na severu in jugu Besarabije prenesena v Ukrajinsko SSR. Romunija, ki se je med drugo svetovno vojno pridružila osi, je med nacistično invazijo na Sovjetsko zvezo ponovno zasedla Besarabijo. Ko se je tok vojne obrnil, jo je leta 1944 ponovno izgubila. Leta 1947 je bila sovjetsko-romunska meja na Prutu mednarodno priznana s Pariškim mirovnim sporazumom, ki je končal drugo svetovno vojno.

Med procesom razpada Sovjetske zveze sta Moldavska in Ukrajinska SSR leta 1991 razglasili svojo neodvisnost in postali moderni državi Moldavija in Ukrajina in ohranili obstoječo delitev Besarabije. Po kratki vojni v začetku 90. let prejšnjega stoletja je bila v Pridnestrju razglašena Pridnestrska republika, ki je svojo oblast razširila tudi na občino Bender na desnem bregu reke Dnester. Del z Gagavzi naseljenih območij v južni Besarabiji je bil leta 1994 organiziran kot avtonomna regija znotraj Moldavije.

1. ↑ Clark, Charles Upson (1927). Bessarabia. New York City: Dodd, Mead. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 8. oktobra 2019. Pridobljeno 15. marca 2006.
2. ↑ Joseph Rothschild, East-Central Europe between the two World Wars University of Washington Press, Seattle, 1977; ISBN 0-295953-57-8, str. 314