Bilbao

Bilbao Bilbo (baskovsko)
Občina
Od zgoraj levo: panorama, Guggenheimov muzej, Azkuna Zentroa, Cerkev sv. Antona Puščavnika, Puppy, Teatro Arriaga, Stolp Iberdrola, stadion San Mamés, Uribarri (Metro Bilbao), ognjemet v času Aste Nagusia, fosterito, Trg Miguel de Unamuno v Casco Viejo, La Salve in železniška postaja Bilbao-Abando.
Zastava Grb
Vzdevek:  "The Hole" (špansko El Botxo)
Interactive map outlining Bilbao
Bilbao Lega v Španiji
Koordinati: 43°15′25″N 2°55′25″W / 43.25694°N 2.92361°W / 43.25694; -2.92361
Država	Španija
Avtonomna skupnost	Baskija
Provinca	Biskaja
Comarca	Veliki Bilbáo
Ustanovitev	15. junij 1300
Ustanovitelj	Diego López V. de Haro
Površina
• Občina	41,50 km2
• Urbano	18,22 km2
• Ruralno	23,30 km2
Nadm. višina	19 m
Najvišja	689 m
Najnižja	0 m
Prebivalstvo
• Občina	345.821
• Gostota	8.300 preb./km2
• Metropolitansko obm.	1.037.847[1]
Demonimi	Bilbaine[navedi vir] Opozorilo predogleda: Stran, ki uporablja Predloga:Navedi vir z nepodprtim parametrom »date« baskovsko bilbotarra špansko bilbaíno, bilbaína
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Postal code	48001–48015
Dialing code	+34 94
Uradni jeziki	baskovščina španščina
Spletna stran	Uradna spletna stran

Bilbao (špansko [bilˈβao]) ali Bilbo (baskovsko [bilβo]) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija. Je tudi največje mesto v severni Španiji in deseto največje v Španiji, ki je imelo od leta 2015 345.141 prebivalcev.^[2] Metropolitansko območje Bilbao ima 1.037.847 prebivalcev,^[3] zaradi česar je eno najbolj naseljenih metropolitanskih območij v severni Španiji; s 875.552 prebivalci^[4] je comarca (baskovsko eskualde) Velikega Bilbaa peto največje urbano območje v Španiji. Bilbao je tudi glavno urbano območje v t. i. Veliki Baskovski regiji.

Bilbáo je v severno-osrednjem delu Španije, približno 16 kilometrov južno od obaleBiskajskega zaliva, kjer se je gospodarski družbeni razvoj umestil v estuarij Bilbaa. Njegovo mestno jedro obkrožata dve majhni gorski verigi s povprečno nadmorsko višino 400 metrov. Podnebje oblikujejo sistemi z nizkim tlakom v Biskajskem zalivu in blag zrak, ki po iberskih merilih uravnava poletne temperature z malo sonca in veliko padavin. Letno temperaturno območje je nizko za to zemljepisno širino.

Po ustanovitvi Diega Lópeza V. de Haroja, vodje močne družine Haro, v začetku 14. stoletja, je bil Bilbao trgovsko središče Baskije, ki je imelo velik pomen v Zeleni Španiji. To je bila posledica njegove pristaniške dejavnosti, ki temelji na izvozu železa, pridobljenega iz okoliških kamnolomov. V 19. stoletju in na začetku 20. je Bilbao doživljal močno industrializacijo, zaradi česar je bil središče druge najbolj industrializirane regije Španije, za Barcelono. Hkrati je izredna populacijska eksplozija povzročila priključitev več sosednjih občin. Danes je Bilbao živahno mesto, ki doživlja stalni proces družbene, ekonomske in estetske revitalizacije, ki ga je začel znameniti Guggenheimov muzej v Bilbau,^[5][6] in nadaljevali z naložbami v infrastrukturo, kot so letališki terminal, metro, tramvajska proga, Azkuna Zentroa in trenutno obnovljeni projekti Abandoibarra in Zorrozaurre.^[7]

V Bilbau je tudi nogometno moštvo Athletic Bilbao, ki je pomemben simbol baskovskega nacionalizma^[8] zaradi promocije samo baskovskih igralcev in je eden najuspešnejših klubov v zgodovini španskega nogometa.

18. maja 2010 je singapurska vlada, v sodelovanju s švedsko Nobelovo akademijo, Bilbau podelila nagrado Lee Kuan Yew svetovnega mesta na World Cities Summit 2010.^[9] Nobelova nagrada za urbanizem je bila podeljena 29. junija 2010.

7. januarja 2013 je njen župan Iñaki Azkuna prejel nagrado svetovnega župana za leto 2012, ki jo na dve leti podeljuje britanska fundacija The City Mayors Foundation, v znak priznanja urbana preobrazba, ki jo je biskajska prestolnica doživljala od 1990-ih.^[10][11]

Bilbao je bil leta 2014 s strani Unesca imenovan za Mesto oblikovanja in je od takrat del Mreže ustvarjalnih mest.^[12]

8. novembra 2017 je bil Bilbáo izbran za najboljše evropsko mesto 2018 na podelitvi nagrad The Urbanism Awards 2018, ki jo podeljuje mednarodna organizacija The Academy of Urbanism.^[13]

1. ↑ »Population on 1 January by age groups and sex – functional urban areas«.
2. ↑ »List of place names«. Instituto Nacional de Estadística. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2011. Pridobljeno 19. oktobra 2010.
3. ↑ »Urban zones in Spain. World Gazetteer«. Population-statistics.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2013. Pridobljeno 26. junija 2014.
4. ↑ »Population by province and sex«. Basque Statistics Office. 31. december 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. oktobra 2010. Pridobljeno 19. oktobra 2010.
5. ↑ »Mission Statement«. Bilbao Guggenheim Museum. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2010. Pridobljeno 7. oktobra 2010.
6. ↑ Iglesias, Lucía (september 1998). »Bilbao: The Guggenheim effect« (PDF). The UNESCO Courier. UNESCO: 41. ISSN 0041-5278.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
7. ↑ »Proyectos de Bilbao«. El Correo. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2010. Pridobljeno 20. oktobra 2010.
8. ↑ »El nacionalismo vasco en la historia del Athletic Club de Bilbao«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. septembra 2018. Pridobljeno 18. septembra 2018.
9. ↑ »Bilbao, un ejemplo urbanístico para el mundo«. Pridobljeno 30. junija 2010.
10. ↑ »Azkuna: "El premio no es para mí, sino para los bilbaínos"«. Pridobljeno 7. januarja 2013.
11. ↑ Tann vom Hove (8. januar 2013). »Iñaki Azkuna, Mayor of Bilbao, Spain awarded the 2012 World Mayor Prize«. World Mayor. The 2012 Project. Pridobljeno 13. januarja 2013.
12. ↑ »Bilbao | Creative Cities Network«. UNESCO. Pridobljeno 3. oktobra 2018.
13. ↑ »Bilbao, elegida Mejor Ciudad Europea 2018«. Eitb. Pridobljeno 8. novembra 2017.