Biocenoza ali življenjska združba je živi del ekosistema. Združuje vse skupnosti (cenoze) živih organizmov rastlin in živali, ter mikroorganizmov v njihovem življenjskem okolju - biotop. V biocenozi si živi organizmi prizadevajo vsak po svoje zagotoviti dostop do hrane, ki jo omogočajo dejavniki okolja. V biocenozi obstanejo le osebki, ki jim uspeva izboriti preživetje v konkurenci z drugimi organizmi in okoljem. Na ta način deluje samoregulacija sistema. V biocenozi so poglavitne prehranjevalne odvisnosti, kajti zaradi njih biocenoza deluje kot celota.
Glede na prehranjevalne povezave organizmov razlikujemo v biocenozi tri skupine:
Vrstna sestava biocenoze in njena struktura sta odvisni od podnebja, fizikalnih in kemičnih dejavnikov, lastnosti tal, vsebnosti vode. Spremembe abiotskih razmer okolja lahko povzročijo količinske in kakovostne spremembe biocenoze - ekološka sukcesija, ker so rastlinske in živalske vrste odvisne od razmer v okolju.
Razlikujemo : biocenoza morja, jezera, gozda, travnika. Meje med biocenozami niso izrazite. Glede na število vrst , ki sestavljajo določeno biocenozo, razlikujemo bogate (sestavlja jih veliko število vrst) in revne biocenoze (sestavlja jih majhno število vrst, npr. agrocenoza). Biocenoza