Bitka za Moskvo | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del vzhodne fronte v drugi svetovni vojni | |||||||
Sovjetski protiletalski topničarji na strehi Hotela Moskva | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Tretji rajh | Sovjetska zveza | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Udeležene enote | |||||||
Moč | |||||||
1. oktobra 1941: | 1. oktobra 1941: | ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
Nemška strateška ofenziva: (1. oktober 1941–10. januar 1942)
Nemške ocene: 174.194 mrtvih, ranjenih, pogrešanih (glej§7)[14] Ruske ocene: 581.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih in zajetih[15] |
Obramba Moskve:[16] (30. september 1941–5. november 1942)
|
Bitka za Moskvo je bila vojaški spopad, ki sta ga sestavljali dve obdobji strateško pomembnega bojevanja na 600 kilometrov dolgem sektorju vzhodne fronte v drugi svetovni vojni. Odvijala se je med septembrom 1941 in januarjem 1942. Sovjetska obramba je ustavila Hitlerjev napad na Moskvo, prestolnico in največje mesto Sovjetske zveze. Moskva je bila eden od vojaških in političnih ciljev sil osi v invaziji na Sovjetsko zvezo.
Nemška strateška ofenziva, imenovana operacija Tajfun, naj bi bila sestavljena iz dveh kleščastih ofenziv, ene severno of Moskve proti kalininski fronti s strani 3. in 4. tankovske armade, ki bi istočasno presekala železniško progo Sankt Peterburg–Moskva, in ene na jugu Moskovske oblasti z napadom na zahodno fronto južno od Tule s strani 2. tankovske armade, 4. armada pa bi z zahoda napredovala neposredno proti Moskvi.
Sprva so sovjetske sile izvajale strateško obrambo Moskovske oblasti z grajenjem treh obrambnih pasov in nameščanjem novooblikovanih rezervnih armad ter krepitvijo z enotami iz Sibirskega in Daljnovzhodnega vojaškega okrožja. Ko so se nemške ofenzive ustavile, so se začele sovjetske strateške protiofenzivne in manjše ofenzivne operacije, ki so prisilile nemške armade v umik na položaje okrog mest Orjol, Vjazma in Vitebsk ter skoraj obkolile tri nemške armade. To je bil velik udarec za Nemce, ki je pomenil konec njihovega prepričanja v hitro zmago nad ZSSR.[17] Zaradi spodletele ofenzive je bil feldmaršal Walther von Brauchitsch odstavljen kot vrhovni poveljnik nemške vojske in zamenjal ga je Hitler osebno.