Bitka za Moskvo

Bitka za Moskvo
Del vzhodne fronte v drugi svetovni vojni
Sovjetski protiletalski topničarji na strehi Hotela Moskva
Datum 30. september 1941–7. januar 1942 (50000000000000000000 let in 700199000000000000099 dni) Prizorišče Moskovska oblast, Ruska SFSR, ZSSR Izid Sovjetska zmaga Konec operacije Barbarossa Začetek sovjetskih protiofenziv
Udeleženci
Tretji rajh	Sovjetska zveza
Poveljniki in vodje
Adolf Hitler Franz Halder Walther von Brauchitsch Fedor von Bock Heinz Guderian Walter Model Günther von Kluge Hans-Georg Reinhardt Adolf Strauß Erich Hoepner	Josif Stalin Georgij Žukov Aleksander Vasiljevski Ivan Konjev Semjon Timošenko Andrej Vlasov Boris Šapošnikov Konstantin Rokosovski Leonid Govorov Semjon Budjoni Pavel Belov Lev Dovator † Nikolai Vatutin
Udeležene enote
Armadna skupina center 2. tankovska armada (Wehrmacht) 3. tankovska armada (Wehrmacht) 4. tankovska armada (Wehrmacht) 2. armada (Wehrmacht) 4. armada (Wehrmacht) 9. armada (Wehrmacht)	Zahodna fronta 16. armada 19. armada 20. armada 22. armada 29. armada 30. armada Konjeniška skupina »Dovator« Konjeniška skupina »Belov« Rezervna fronta 24. armada 31. armada 32. armada 43. armada 49. armada Brjanska fronta Operacijska skupina Jermakova 3. armada 13. armada 50. armada
Moč
1. oktobra 1941: 1.184.000–1.929.406 mož[1][2][3][4][5] 1000–2470 tankov in jurišnih topov[6][7] 14.000 topov Letalstvo na začetku: 549 delujočih;[8][9][10] v času protiofenzive: 599[11]	1. oktobra 1941: 1.252.591 mož[12] 1044[13]–3,232 tanks 7600 topov Letalstvo na začetku: 936 (545 delujočih);[8] v času protiofenzive: 1376[11]
Žrtve in izgube
Nemška strateška ofenziva: (1. oktober 1941–10. januar 1942) Oktober: 62.870 November: 46.374 December: 41.819 Januar: 23.131 Nemške ocene: 174.194 mrtvih, ranjenih, pogrešanih (glej§7)[14] Ruske ocene: 581.000 mrtvih, ranjenih, pogrešanih in zajetih[15]	Obramba Moskve:[16] (30. september 1941–5. november 1942) 514.338 mrtvih ali pogrešanih 143.941 ranjenih Moskovska ofenziva:[16] (5. december 1941–7. januar 1942) 139.586 mrtvih ali pogrešanih 231.369 ranjenih Skupno: 1.029.234 (glej § Žrtve)

Bitka za Moskvo je bila vojaški spopad, ki sta ga sestavljali dve obdobji strateško pomembnega bojevanja na 600 kilometrov dolgem sektorju vzhodne fronte v drugi svetovni vojni. Odvijala se je med septembrom 1941 in januarjem 1942. Sovjetska obramba je ustavila Hitlerjev napad na Moskvo, prestolnico in največje mesto Sovjetske zveze. Moskva je bila eden od vojaških in političnih ciljev sil osi v invaziji na Sovjetsko zvezo.

Nemška strateška ofenziva, imenovana operacija Tajfun, naj bi bila sestavljena iz dveh kleščastih ofenziv, ene severno of Moskve proti kalininski fronti s strani 3. in 4. tankovske armade, ki bi istočasno presekala železniško progo Sankt Peterburg–Moskva, in ene na jugu Moskovske oblasti z napadom na zahodno fronto južno od Tule s strani 2. tankovske armade, 4. armada pa bi z zahoda napredovala neposredno proti Moskvi.

Sprva so sovjetske sile izvajale strateško obrambo Moskovske oblasti z grajenjem treh obrambnih pasov in nameščanjem novooblikovanih rezervnih armad ter krepitvijo z enotami iz Sibirskega in Daljnovzhodnega vojaškega okrožja. Ko so se nemške ofenzive ustavile, so se začele sovjetske strateške protiofenzivne in manjše ofenzivne operacije, ki so prisilile nemške armade v umik na položaje okrog mest Orjol, Vjazma in Vitebsk ter skoraj obkolile tri nemške armade. To je bil velik udarec za Nemce, ki je pomenil konec njihovega prepričanja v hitro zmago nad ZSSR.^[17] Zaradi spodletele ofenzive je bil feldmaršal Walther von Brauchitsch odstavljen kot vrhovni poveljnik nemške vojske in zamenjal ga je Hitler osebno.

1. ↑ Zetterling & Frankson 2012, str. 253.
2. ↑ Mercatante (2012). Why Germany Nearly Won: A New History of the Second World War in Europe. str. 105. ISBN 978-0313395932.
3. ↑ Stahel (2013). Operation Typhoon: Hitler's March on Moscow, October 1941. str. 45. ISBN 978-1107035126.
4. ↑ Stahel, David (2011). Kiev 1941. str. 339. ISBN 978-1139503600.
5. ↑ Glantz, David M. (2001). Barbarossa: Hitler's Invasion of Russia 1941. Tempus Publishing Ltd. str. 141. ISBN 978-0739417973.
6. ↑ Glantz (1995), p. 78.
7. ↑ Liedtke 2016, str. 148.
8. ↑ ^{8,0 8,1} Bergström 2007 p. 90.
9. ↑ Williamson 1983, p. 132.
10. ↑ Both sources use Luftwaffe records. The often quoted figures of 900–1,300 do not correspond with recorded Luftwaffe strength returns. Sources: Prien, J.; Stremmer, G.; Rodeike, P.; Bock, W. Die Jagdfliegerverbande der Deutschen Luftwaffe 1934 bis 1945, parts 6/I and II; U.S National Archives, German Orders of Battle, Statistics of Quarter Years.
11. ↑ ^{11,0 11,1} Bergström 2007, p. 111.
12. ↑ Liedtke, Enduring the Whirlwind, 3449. Kindle.
13. ↑ »РОССИЯ И СССР В ВОЙНАХ XX ВЕКА. Глава V. ВЕЛИКАЯ ОТЕЧЕСТВЕННАЯ ВОЙНА«. rus-sky.com.
14. ↑ »1941«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2012.
15. ↑ »ВОЕННАЯ ЛИТЕРАТУРА --[ Исследования ]-- Мягков М.Ю. Вермахт у ворот Москвы, 1941-1942«. militera.lib.ru.
16. ↑ ^{16,0 16,1} David M. Glantz. When Titans Clashed. str. 298, 299.
17. ↑ Shirer, William L. »24, Swedish (Book III)«. The Rise and Fall of the Third Reich. str. 275–87.