Blaginja

Blaginja ali blagostanje,^[1], imenovano tudi dobro počutje ali kakovost življenja, se nanaša na to, kar je samo po sebi dragoceno glede na nekoga. Blaginja osebe je torej tisto, kar je samo po sebi dobro za to osebo, kar je v lastnem interesu te osebe.^[2] Blaginja se lahko nanaša na pozitivno in negativno blaginjo. Nasprotje pozitivne blaginje včasih imenujemo beda.^[3] Izraz subjektivna blaginja označuje, kako ljudje doživljajo in ocenjujejo svoje življenje in se običajno meri s samoocenjevanjem na podlagi vprašalnikov.^[4] Včasih razlikujemo različne vrste blaginje, npr. duševno, telesno, ekonomsko ali čustveno blaginjo.^[5] Različne vrste blaginje so pogosto tesno povezane. Večja telesna blaginja (npr. ob zmanjšanju ali odpravi zasvojenosti) je na primer povezana z večjo čustveno blaginjo.^[6] Večja ekonomska blaginja (npr. večje bogastvo) je pogosto povezana večjo čustveno blaginjo tudi v neugodnih razmerah, npr. ob pandemiji covida-19.^[7][8] Blaginja ima osrednjo vlogo v etiki, saj naj bi bilo naše ravnanje vsaj do neke mere odvisno od tega, kaj bo izboljšalo ali poslabšalo življenje sočloveka.^[5] Po teoriji velfarizma ni drugih vrednot razen blaginje.^[2]

1. ↑ »Well-being vs. wellbeing«. Grammarist. Pridobljeno 27. marca 2022.
2. ↑ ^{2,0 2,1} Crisp, Roger (2017). »Well-Being«. The Stanford Encyclopedia of Philosophy. Metaphysics Research Lab, Stanford University. Pridobljeno 5. decembra 2020.
3. ↑ Headey, Bruce; Holmström, Elsie; Wearing, Alexander (1. februar 1984). »Well-being and ill-being: Different dimensions?«. Social Indicators Research (v angleščini). 14 (2): 115–139. doi:10.1007/BF00293406. ISSN 1573-0921. S2CID 145478260.
4. ↑ Stone, Arthur A.; Mackie, Christopher (2013). »Introduction«. Subjective Well-Being: Measuring Happiness, Suffering, and Other Dimensions of Experience (v angleščini). National Academies Press (US).
5. ↑ ^{5,0 5,1} Fletcher, Guy (2015). »Introduction«. The Routledge Handbook of Philosophy of Well-Being. Routledge.
6. ↑ Yang, Haiyang; Ma, Jingjing (1. avgust 2021). »How the COVID-19 pandemic impacts tobacco addiction: Changes in smoking behavior and associations with well-being«. Addictive Behaviors (v angleščini). 119: 106917. doi:10.1016/j.addbeh.2021.106917. ISSN 0306-4603. PMID 33862579.
7. ↑ Yang, Haiyang; Ma, Jingjing (1. junij 2021). »Relationship between wealth and emotional well-being before, during, versus after a nationwide disease outbreak: a large-scale investigation of disparities in psychological vulnerability across COVID-19 pandemic phases in China«. BMJ Open (v angleščini). 11 (6): e044262. doi:10.1136/bmjopen-2020-044262. ISSN 2044-6055. PMC 8184351. PMID 34088706.
8. ↑ Kahneman, D.; Deaton, A. (21. september 2010). »High income improves evaluation of life but not emotional well-being«. Proceedings of the National Academy of Sciences (v angleščini). 107 (38): 16489–16493. Bibcode:2010PNAS..10716489K. doi:10.1073/pnas.1011492107. ISSN 0027-8424. PMC 2944762. PMID 20823223.