Boris I. Bolgarski

Boris I. Борис I
Knez Bolgarije
Vladanje	852–889
Predhodnik	Presijan
Naslednik	Vladimir
Rojstvo	cca. 828 Pliska
Smrt	2. maj 907 Veliki Preslav[d]
Zakonec	Marija
Potomci	Vladimir Gavril Simeon I. Evpraksija Ana
Rodbina	Krum
Oče	Presijan
Religija	kalcedonsko krščanstvo

Boris I. ali Boris Mihael (bolgarsko Борис I/Борис-Михаил, Boris I/Boris-Mihail) je bil kan in knez Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 852 do 889, * ni znano, † 2. maj 907.

Leta 864 se je dal krstiti in se po svojem krstnem botru, bizantinskem cesarju Mihaelu III., preimenoval v Mihaela. Zgodovinar Steven Runciman ga ima za enega od največjih osebnosti v zgodovini.^[1]

Vladavina Borisa I. je kljub številnim vojaškim neuspehom povezana s pomembnimi dogodki, ki so oblikovali tako bolgarsko kot evropsko zgodovino. S pokristjanjenjem Bolgarov je odpravil tradicionalno državno religijo tengrizem. Kot izkušen diplomat je uspešno izkoristil nesoglasja med Konstantinopelskim patriarhatom in papeštvom in zavaroval avtokefalnost Bolgarske cerkve, s čimer je odpravil strah bolgarskega plemstva pred vmešavanjem Bizantincev v bolgarske notranje zadeve.

Ko sta bila Ciril in Metod leta 885 pregnana iz Velike Moravske, jima je Boris I. dal zatočišče in zagotovil pomoč za razvoj bolgarske pisave in književnosti. Po odstopu leta 889 je njegov najstarejši sin poskušal ponovno uvesti tradicionalno religijo, vendar ga je Boris I. odstavil. Sledil je cerkveni zbor v Preslavu, po katerem so bizantinsko duhovščino zamenjali z bolgarsko, grški jezik pa s tako imenovano staro cerkveno slovanščino, katero Bolgari zdaj imenujejo stara bolgarščina. Stara cerkvena slovanščina je postala uradni državni in cerkveni jezik.

V pravoslavni cerkvi ga častijo kot svetnika, kneza in krstitelja Bolgarije in ga enačijo z apostoli. Praznuje se 2. maja.^[2]

1. ↑ Runciman, str. 152.
2. ↑ Ὁ Ἅγιος Βόρις – Μιχαὴλ ὁ Ἱσαπόστολος ὁ πρίγκιπας καὶ Φωτιστῆς τοῦ Βουλγαρικοῦ λαοῦ. 2 Μαΐου. ΜΕΓΑΣ ΣΥΝΑΞΑΡΙΣΤΗΣ.