Brazilija

Federativna republika Brazilija República Federativa do Brasil
Zastava Grb
Geslo: Ordem e Progresso  (portugalsko) »Red in napredek«
Himna: Hino Nacional Brasileiro
Glavno mesto	Brasilia 15°45′S, 47°57′W
Največje mesto	São Paulo
Uradni jeziki	portugalščina
Demonim(i)	Brazilec, Brazilka
Vlada	predsedniška zvezna republika
• predsednik	Luiz Inácio Lula da Silva
• podpredsednik	Geraldo Alckmin
Neodvisnost  od Portugalske
• razglašena	7. septembra 1822
• priznana	29. avgusta 1825
• republika	15. novembra 1889
Površina
• skupaj	8.514.877 km2 (5.)
• voda (%)	0,65
Prebivalstvo
• popis 2022[1]	203.062.512
• gostota	25/km2 (193.)
BDP (ocena 2023)[2]
• skupaj (nominal.)	2.13 bilijona $ (9.)
• skupaj (PKM)	4,10 bilijona $ (8.)
• na preb. (nominal.)	10.412 $ (78.)
• na preb. (PKM)	20.079 $ (78.)
Gini (2020)	48,9[3] visok
HDI (2022)	0,754[4] visok · 87.
Valuta	real (R$) (BRL)
Časovni pas	UTC −2 do −5 (BRT)
Klicna koda	55
Internetna domena	.br

Brazilija, uradno Federativna republika Brazilija je največja in najbolj naseljena država v Južni Ameriki. Širi se preko ogromnega področja med Andi na zahodu in Atlantikom na vzhodu, meji pa na Urugvaj, Argentino, Paragvaj in Bolivijo na jugu, Peru in Kolumbijo na zahodu, Venezuelo, ter Gvajano, Surinam in Francosko Gvajano na severu.

Brazilija je peta največja država na svetu po površini in sedma po številu prebivalcev. Njeno glavno mesto je Brasilia, najbolj naseljeno mesto pa São Paulo. Brazilija je federacija, ki jo sestavlja 26 držav in zvezno okrožje. Je edina država v Ameriki, kjer je portugalščina uradni jezik.^[5] Brazilija je med najbolj multikulturnimi in etnično raznolikimi narodi na svetu zaradi več kot stoletja množičnega priseljevanja z vsega sveta.^[6]

Brazilija, ki jo na vzhodu omejuje Atlantski ocean, ima obalo dolgo 7491 kilometrov. Pokriva približno polovico ozemlja Južne Amerike in meji na vse druge države in ozemlja na celini, razen na Ekvador in Čile. Brazilsko amazonsko porečje vključuje obsežen tropski gozd, kjer živijo raznolike divje živali, različni ekološki sistemi in obsežni naravni viri, ki obsegajo številne zaščitene habitate. Ta edinstvena okoljska dediščina postavlja Brazilijo na prvo mesto med 17 megadiverzitetnimi državami. Naravno bogastvo države je tudi predmet velikega svetovnega zanimanja, saj degradacija okolja (s procesi, kot je krčenje gozdov) neposredno vpliva na globalna vprašanja, kot so podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti.

Ozemlje današnje Brazilije je bilo naseljeno s številnimi plemenskimi narodi pred izkrcanjem raziskovalca Pedra Álvaresa Cabrala leta 1500. Brazilija, ki si jo je pozneje lastil Portugalski imperij, je ostala portugalska kolonija do leta 1808, ko je bila prestolnica imperija prenesena iz Lizbone v Rio de Janeiro. Leta 1815 je bila kolonija povzdignjena v kraljevino ob nastanku Združenega kraljestva Portugalske, Brazilije in Algarvesa. Neodvisnost je bila dosežena leta 1822 z ustanovitvijo Brazilskega cesarstva, enotne države, ki jo ureja ustavna monarhija in parlamentarni sistem. Ratifikacija prve ustave leta 1824 je vodila do oblikovanja dvodomnega zakonodajnega organa, ki se zdaj imenuje Nacionalni kongres. Suženjstvo je bilo odpravljeno leta 1888. Država je postala predsedniška republika leta 1889 po vojaškem državnem udaru. Avtoritarna vojaška diktatura se je pojavila leta 1964 in je vladala do leta 1985, nato pa se je ponovno vzpostavilo civilno upravljanje. Sedanja ustava Brazilije, oblikovana leta 1988, jo opredeljuje kot demokratično zvezno republiko.^[7] Zaradi svoje bogate kulture in zgodovine se država uvršča na trinajsto mesto na svetu po številu Unescovih območij svetovne dediščine.^[8]

1. ↑ Araujo, Gabriel (28. junij 2023). Grattan, Steven; Rumney, Emma (ur.). »Brazil census shows population growth at its slowest since 1872«. Reuters. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2023.
2. ↑ »World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Brazil)«. IMF.org. Mednarodni denarni sklad. 10. oktober 2023. Arhivirano iz spletišča dne 15. oktobra 2023. Pridobljeno 10. oktobra 2023.
3. ↑ »GINI index (World Bank estimate) – Brazil«. World Bank. Arhivirano iz spletišča dne 10. novembra 2016. Pridobljeno 12. januarja 2023.
4. ↑ »Human Development Report 2021/2022« (PDF) (v angleščini). United Nations Development Programme. 8. september 2022. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 8. septembra 2022.
5. ↑ Philander, S. George (2012). Encyclopedia of Global Warming and Climate Change, Second Edition. Zv. 1 (Second izd.). Los Angeles: Princeton University. str. 148. ISBN 978-1-4129-9261-9. OCLC 970592418. Arhivirano iz spletišča dne 25. oktobra 2023. Pridobljeno 16. junija 2015.
6. ↑ »Os migrantes de hoje«. BBC Brasil. Arhivirano iz spletišča dne 27. septembra 2013. Pridobljeno 24. oktobra 2018.
7. ↑ »Brazilian Federal Constitution« (v portugalščini). Presidency of the Republic. 1988. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. decembra 2007. Pridobljeno 3. junija 2008. »Brazilian Federal Constitution«. v-brazil.com. 2007. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. septembra 2018. Pridobljeno 3. junija 2008. Unofficial translate
8. ↑ »UNESCO World Heritage Centre — World Heritage List«. UNESCO. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2021. Pridobljeno 25. maja 2012.