Back قناة دو ميدي Arabic Паўднёвы канал Byelorussian Canal del Migdia Catalan Canal du Midi CEB Canal du Midi Czech Canal du Midi Welsh Canal du Midi Danish Canal du Midi German Κανάλι του Μιντί Greek Canal du Midi English
 | |
| Unescova svetovna dediščina | |
|---|---|
| Uradno ime | Canal du Midi |
| Del | Canal des Deux Mers |
| Lega | Toulouse, Ramonville-Saint-Agne, Auzeville-Tolosane, Castanet-Tolosan, Péchabou, Pompertuzat, Deyme, Donneville, Montgiscard, Ayguesvives, Montesquieu-Lauragais, Vieillevigne, Saint-Rome, Gardouch, Renneville, Avignonet-Lauragais, Montferrand, Labastide-d'Anjou, Mas-Saintes-Puelles, Castelnaudary, Saint-Martin-Lalande, Lasbordes, Pexiora, Villepinte, Bram, Alzonne, Montréal, Sainte-Eulalie, Villesèquelande, Caux-et-Sauzens, Pezens, Carcassonne, Villemoustaussou, Villalier, Villedubert, Trèbes, Marseillette, Blomac, Puichéric, La Redorte, Azille, Homps, Olonzac, Argens-Minervois, Roubia, Paraza, Ventenac-en-Minervois, Saint-Nazaire-d'Aude, Ginestas, Mirepeisset, Sallèles-d'Aude, Ouveillan, Argeliers, Cruzy, Quarante, Capestang, Poilhes, Nissan-lez-Enserune, Colombiers, Béziers, Villeneuve-lès-Béziers, Cers, Portiragnes, Vias, Agde, Marseillan, Francija |
| Koordinati | 43°36′40″N 1°25′6″E / 43.61111°N 1.41833°E |
| Površina | 1.172,00 ha |
| Kriterij | Kulturni: (i), (ii), (iv), (vi)[1] |
| Referenca | 770 |
| Vpis | 1996 (20. zasedanje) |
  Lega: Canal du Midi | |
Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Kanal poteka skozi doline med Pireneji in Centralnim masivom. Od Toulousa sprva vodi v smeri proti jugovzhodu in preko svoje najvišje točke, prevala Seuil de Naurouze (189 m nmv), doseže mesto Carcassonne. Odtod se usmeri proti vzhodu, teče mimo Béziersa, rojstnega kraja vodje izgradnje kanala Pierra-Paula Riqueta, in Agdeja. Na koncu se izlije v slano jezero Étang de Thau ter preko njega pri kraju Sète doseže Sredozemsko morje.
Glavnina izgradnje kanala je potekala med letoma 1667 in 1681. Nadaljevanje vodne poti od Toulousa proti Bordeauxu, kjer je dosegla Atlantik, je šlo prvotno po reki Garoni. Kasneje je bil zgrajen še prekop vzporedno z Garono Canal latéral à la Garonne. Prav tako sta bila kasneje med Carcassonnom in Béziersom zgrajena še prekopa Canal de Jonction in Canal de la Robine (preko Narbonna), ki sta skrajšala pot do Sredozemlja.
Leta 1996 je bil Canal du Midi uvrščen na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine[2].