Back Charlie Chaplin Afrikaans Charles Chaplin ALS ቻርሊ ቻፕሊን Amharic Charles Chaplin AN تشارلي تشابلن Arabic تشارلى تشابلين ARZ চাৰ্লি চেপলিন Assamese Charles Chaplin AST Charles Chaplin Aymara Çarli Çaplin Azerbaijani
| Charles Chaplin | |
|---|---|
 Charlie Chaplin ok. leta 1920 | |
| Rojstvo | Charles Spencer Chaplin 16. april 1889[1][2][…] Walworth[d][4] |
| Smrt | 25. december 1977[3][5][…] (88 let) Manoir de Ban[d] |
| Narodnost | Britanec |
| Druga imena | Charlie |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske Združeno kraljestvo |
| Poklic | filmski režiser, skladatelj, filmski igralec, scenarist, filmski producent, komik, filmski montažer, avtobiograf, gledališki igralec, skladatelj filmske glasbe, igralec, režiser, producent, pisatelj |
| Leta aktivnosti | 1899–1976 |
| Zakonci | Mildred Harris (1918–1920; ločitev) Lita Grey (1924–1927; ločitev) Paulette Goddard (1936–1942; ločitev) Oona O'Neill (1943–1977; njegova smrt) |
| Podpis |  |
Sir Charlie Spencer Chaplin mlajši, britanski igralec komičnih vlog, filmski režiser, filmski producent, pisec scenarijev, filmski montažer in skladatelj, * 16. april 1889, London, † 25. december 1977, Corsier-sur-Vevey, Vaud, Švica.
Charlie Chaplin je zaslovel v obdobju nemega filma. Postal je svetovna ikona preko filmskega lika Potepuh in velja za eno najpomembnejših figur v zgodovini filma.[6] Njegova kariera je trajala preko 75 let, od otroštva v viktorijanskem obdobju do leta pred smrtjo v starosti 88 let, prežeta je bila tako z oboževanjem kot tudi polemičnostjo.
Chaplinovo otroštvo v Londonu sta zaznamovala revščina in stiska. Zaradi odsotnosti očeta in denarnih težav matere je bil še pred devetim letom starosti dvakrat poslan v delovno sirotišnico, ko mu je bilo štirinajst let, je bila njegova mati sprejeta v psihiatrično ustanovo. Z nastopanjem se je začel ukvarjati v zgodnjih letih, hodil je na turneje po glasbenih dvoranah in kasneje delal kot igralec v varietejskem gledališču in komik. Pri devetnajstih letih je podpisal pogodbo s prestižno skupino Freda Karna, ki ga je odpeljal v ZDA. Opazili so ga ogledniki filmske industrije in prvič je nastopil v filmu Živimo, kakor moremo iz leta 1914. Kmalu je razvil lik Potepuha in si pridobil veliko občinstva. Že od mladosti je filme tudi režiral in izpopolnjeval svoje nastope, ko se je selil v studie korporacij Essanay, Mutual in First National. Do leta 1918 je postal eden najbolj znanih ljudi na svetu.
Leta 1919 je bil soustanovitelj distribucijskega podjetja United Artists, s čimer je dobil popoln nadzor nad svojimi filmi. Njegov prvi celovečerni film je Deček iz leta 1921, sledili so mu Parižanka (1923), Zlata mrzlica (1925) in Cirkus (1928). V tridesetih letih ni želel preiti na zvočne filme, namesto tega je posnel filma Luči velemesta (1931) in Moderni časi (1936) brez dialogov. Njegovo delo je postajalo vse bolj politično, njegov naslednji film Veliki diktator iz leta 1940 je parodiral Adolfa Hitlerja. Štirideseta leta so bila za Chaplina prežeta s polemičnostjo, njegova priljubljenost je naglo usihala. Obtožen je bil simpatizerstva s komunizmom, obtožba očetovstva in poroke z mlajšimi ženskami pa so v državi poročili škandal. Odprta je bila preiskava FBI, Chaplin pa je bil prisiljen zapustiti ZDA. Preselil se je v Švico. Opustil je lik Potepuha v svojih kasnejših filmih, ki vključujejo Gospod Verdoux (1947), Odrske luči (1952), Kralj v New Yorku (1957) in Grofica iz Hongkonga (1967).
Pri večini svojih filmov je sodeloval kot pisec scenarija, režiser, producent, montažer, igralec glavne vloge in skladatelj filmske glasbe. Bil je perfekcionist in finančna neodvisnost mu je omogočala večletno delo pri razvoju in snemanju filma. Njegovi filmi so okarakterizirani kot burleske s čustveno noto, značilno za Potepuhove boje s stisko. V mnogih filmih se pojavljajo družbene in politične teme, kot tudi avtobiografski elementi. Leta 1972, ko je zanimanje za njegovo delo spet naraslo, je prejel častnega oskarja za »neizmerljiv prispevek k napredku filma do umetniške oblike stoletja«. Še danes je visoko cenjen, filmi Zlata mrzlica, Luči velemesta, Moderni časi in Veliki diktator se pogosto uvrščajo med najboljše filme vseh časov.
- ↑ Weissman S. M. Chaplin: A Life — 1 — NYC: Arcade Publishing, 2008. — P. 118. — ISBN 978-1-55970-892-0
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ Robinson D. Chaplin: His Life and Art — 1985. — str. 10.
- ↑ 5,0 5,1 Internet Broadway Database — 2000.
- ↑ Cousins, str. 72; Kemp, str. 8, 22; Gunning, str. 41, Sarris, str. 139, Hansmeyer, str. 3.