Back درجة حرارة كوري Arabic Küri nöqtəsi Azerbaijani Кропка Кюры BE-X-OLD Температура на Кюри Bulgarian ক্যুরি তাপমাত্রা Bengali/Bangla Curiejeva tačka BS Temperatura de Curie Catalan Curieova teplota Czech Curietemperaturen Danish Curie-Temperatur German
| snov |
temperatura [K] |
|---|---|
| kobalt (Co) | 1400 |
| železo (Fe) | 1043 |
| Fe2B | 1015 |
| SmCo5 | 993–1073 |
| alnico | 973–1133 |
| hematit (α-Fe2O3) | 956 |
| železov(III) oksid (Fe2O3) | 948 |
| železov(II,III) oksid (FeOFe2O3) | 858 |
| NiOFe2O3 | 858 |
| CuOFe2O3 | 728 |
| stroncijev ferit | 723 |
| MgOFe2O3 | 713 |
| MnBi | 630 |
| Cu2MnAl | 630 |
| nikelj (Ni) | 627 |
| MnSb | 587 |
| Nd2Fe14B | 583-673 |
| MnB | 578 |
| MnOFe2O3 | 573 |
| Y3Fe5O12 | 560 |
| Cu2MnIn | 500 |
| CrO2 | 386 |
| MnAs | 318 |
| gadolinij (Gd) | 292 |
| Au2MnAl | 200 |
| disprozij (Dy) | 88 |
| EuO | 69 |
| CrBr3 | 37 |
| EuS | 16,5 |
| GdCl3 | 2,2 |
Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi. Imenuje se po Pierru Curieju (1859–1906), ki ga je odkril leta 1895, in predstavlja temperaturo, nad katero magnetni momenti posameznih delcev niso več vzporedni.[4][5] Snov tako postane paramagnetna.
Magnetno silo določa magnetni moment, dipolni moment znotraj atoma, ki izvira od vrtilne količine in spina elektronov. Različne snovi imajo različne strukture notranjih magnetnih momentov, ki so odvisni od temperature. Curiejeva temperatura je kritična točka pri kateri notranji moment snovi spremeni smer.
Trajni magnetizem povzroča poravnava magnetnih momentov, inducirani magnetizem pa nastane, ko so neurejeni magnetni momenti prisiljeni poravnati se v zunanjem magnetnem polju. Urejeni magnetni momenti (feromagnetni) se spremenijo in postanejo neurejeni (paramagnetni) pri Curiejevi temperaturi. Z naraščanjem temperature postanejo magneti šibkejši, ker se spontana magnetizacija pojavi le pod Curiejevo temperaturo. Magnetna susceptibilnost se pojavi le nad Curiejevo temperaturo in se lahko izračuna iz Curie-Weissovega zakona, ki je izpeljan iz Curiejevega zakona.
Po podobnosti za feromagnetne in paramagnetne snovi se lahko Curiejeva temperatura rabi tudi za opis faznega prehoda med feroelektričnostjo in paraelektričnostjo. V tem kontekstu je parameter reda električna polarizacija, katere vrednost pada proti nič, ko temperatura naraste nad Curiejevo temperaturo.
- ↑ Buschow (2001), str. 5021, tabela 1.
- ↑ Jullien; Guinier (1989), str. 155.
- ↑ Kittel (1986).
- ↑ »Pierre Curie - Biography«, Nobelprize.org, From Nobel Lectures, Physics 1901-1921, Elsevier Publishing Company, Amsterdam, 1967 (v angleščini), Nobelov sklad 1903, pridobljeno 14. marca 2013
- ↑ Breuer (1993), str. XXX.