Curiejeva temperatura

Curiejeva temperatura nekaterih snovi[1][2][3]
snov
 
temperatura
[K]
kobalt (Co) 1400
železo (Fe) 1043
Fe2B 1015
SmCo5 993–1073
alnico 973–1133
hematit (α-Fe2O3) 956
železov(III) oksid (Fe2O3) 948
železov(II,III) oksid (FeOFe2O3) 858
NiOFe2O3 858
CuOFe2O3 728
stroncijev ferit 723
MgOFe2O3 713
MnBi 630
Cu2MnAl 630
nikelj (Ni) 627
MnSb 587
Nd2Fe14B 583-673
MnB 578
MnOFe2O3 573
Y3Fe5O12 560
Cu2MnIn 500
CrO2 386
MnAs 318
gadolinij (Gd) 292
Au2MnAl 200
disprozij (Dy) 88
EuO 69
CrBr3 37
EuS 16,5
GdCl3 2,2
Pod Curiejevo temperaturo se sosednji magnetni spini poravnajo v feromagnetiku v odsotnosti zunanjega magnetnega polja.
Nad Curiejevo temperaturo so magnetni spini poravnani naključno v paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja.

Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi. Imenuje se po Pierru Curieju (1859–1906), ki ga je odkril leta 1895, in predstavlja temperaturo, nad katero magnetni momenti posameznih delcev niso več vzporedni.[4][5] Snov tako postane paramagnetna.

Magnetno silo določa magnetni moment, dipolni moment znotraj atoma, ki izvira od vrtilne količine in spina elektronov. Različne snovi imajo različne strukture notranjih magnetnih momentov, ki so odvisni od temperature. Curiejeva temperatura je kritična točka pri kateri notranji moment snovi spremeni smer.

Trajni magnetizem povzroča poravnava magnetnih momentov, inducirani magnetizem pa nastane, ko so neurejeni magnetni momenti prisiljeni poravnati se v zunanjem magnetnem polju. Urejeni magnetni momenti (feromagnetni) se spremenijo in postanejo neurejeni (paramagnetni) pri Curiejevi temperaturi. Z naraščanjem temperature postanejo magneti šibkejši, ker se spontana magnetizacija pojavi le pod Curiejevo temperaturo. Magnetna susceptibilnost se pojavi le nad Curiejevo temperaturo in se lahko izračuna iz Curie-Weissovega zakona, ki je izpeljan iz Curiejevega zakona.

Po podobnosti za feromagnetne in paramagnetne snovi se lahko Curiejeva temperatura rabi tudi za opis faznega prehoda med feroelektričnostjo in paraelektričnostjo. V tem kontekstu je parameter reda električna polarizacija, katere vrednost pada proti nič, ko temperatura naraste nad Curiejevo temperaturo.

  1. Buschow (2001), str. 5021, tabela 1.
  2. Jullien; Guinier (1989), str. 155.
  3. Kittel (1986).
  4. »Pierre Curie - Biography«, Nobelprize.org, From Nobel Lectures, Physics 1901-1921, Elsevier Publishing Company, Amsterdam, 1967 (v angleščini), Nobelov sklad 1903, pridobljeno 14. marca 2013
  5. Breuer (1993), str. XXX.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy