Daimjo

Daimjo (大名, daimjō) so bili močni japonski magnati,^[1] fevdalni gospodje,^[2] ki so od 10. stoletja do zgodnjega obdobja Meidži v sredini 19. stoletja vladali večini Japonske s svojih ogromnih, dednih zemljiških posesti. Bili so podrejeni šogunu, nominalno pa cesarju in kugeju. V izrazu dai (大) pomeni »velik«, myō oziroma myōden (名田), pomeni »zasebna zemlja«.^[3]

Od šuga v obdobju Muromači prek Sengokuja do daimjo v obdobju Edo je imel položaj dolgo in raznoliko zgodovino. Tudi ozadje daimjo se je precej razlikovalo; medtem ko so bili nekateri klani daimjo, predvsem Mōri, Šimazu in Hosokava, kadetske veje cesarske družine ali so izhajali iz kugejev, so bili drugi daimjo povišani iz vrst samurajev, predvsem v obdobju Edo.

Daimjo so pogosto najemali samuraje za varovanje njihove zemlje, plačevali pa so jim v zemlji ali hrani, saj si je sorazmerno malo ljudi lahko privoščilo plačilo samurajem v denarju. Obdobje daimjo se je končalo kmalu po obnovi Meidži s sprejetjem sistema prefektur leta 1871.

1. ↑ Daimyo. Britanica
2. ↑ Katsuro, Hara (2009). An Introduction to the History of Japan. BiblioBazaar, LLC. str. 291. ISBN 978-1-110-78785-2.
3. ↑ Kodansha Encyclopedia of Japan, entry for "daimyo"