David Hume | |
---|---|
Rojstvo | 26. april (7. maj) 1711[1][2][3], 7. maj 1711[4] ali 26. april 1711[5][6] Edinburg[1][2][…] |
Smrt | 25. avgust 1776[1][2][…] (65 let) Edinburg[1][8][3] |
Državljanstvo | Kraljevina Velika Britanija[9] |
Alma mater | Univerza v Edinburgu |
Poklic | filozof, ekonomist, bibliotekar, zgodovinar, esejist, pisatelj |
Obdobje | Filozofija 18. stoletja |
Regija | Zahodna filozofija |
Šola/tradicija | skepticizem, empirizem, Škotsko razsvetljenstvo |
Glavna zanimanja | epistemologija, kritika metafizike, etika, politična filozofija, estetika, filozofija religije |
Pomembne ideje | »Misli so posnetki vtisov«,agnostični fenomenalizem, problemi indukcije, navada |
Vplivi | |
David Hume [déjvid hjúm], škotski filozof, ekonomist in zgodovinar, * 7. maj 1711, Edinburg, Škotska, † 25. avgust 1776, Edinburg, Škotska.
Hume velja za eno izmed osrednjih osebnosti zahodne filozofije in škotskega razsvetljenstva.
Zgodovinarji imajo po navadi humovsko filozofijo za temeljito, celovito obliko skepticizma, vendar mnogi poznavalci menijo, da je v njegovi filozofiji enako pomemben element naturalizma. Preučevanje Huma je s časom je tako nihalo med tistimi, ki poudarjajo skeptično stran (npr. logični pozitivisti) in tistimi, ki izpostavljajo naturalistično stran Humove filozofije (npr. Galen Strawson).
Na Huma sta močno vplivala empirista John Locke in George Berkeley, pa tudi različni pisci francoskega in angleškega intelektualnega področja.