Davyjeva medalja

Robert Bunsen in Gustav Kirchhoff, prva prejemnika Davyjeve medalje, »zaslužna za raziskave in odkritja v spektralni analizi«

Davyjeva medalja je znanstveno priznanje, ki ga podeljuje londonska Kraljeva družba »za izjemno pomembna nedavna odkritja na kateremkoli področju kemije«.^[1][2] Imenuje se po angleškem kemiku in fiziku Humphryju Davyju. Prejemnik dobi poleg medalje tudi denarno darilo 1000 funtov.

Prva medalja je bila podeljena leta 1877 Robertu Wilhelmu Bunsenu in Gustavu Robertu Kirchhoffu »za njune raziskave in odkritja v spektralni analizi«.^[1] Od takrat je bila podeljena prav vsako leto, skupaj 138-krat.^[1] Zadnja je bila podeljena leta 2014 britanski kemičarki Clare Grey »za nadaljnje pionirske aplikacije jedrske magnetne resonance trdnega stanja na snovi, pomembne za energijo in okolje«.

Medalja je bila v istem letu podeljena tudi več znanstvenikom. Leta 1882 sta jo prejela Dimitrij Ivanovič Mendelejev in Julius Lothar Meyer »za njuno odkritje periodičnosti atomskih mas«,^[3] leta 1883 Marcellin Berthelot in Julius Thomsen »za njune raziskave v termokemiji«,^[3] 1893 Jacobus Henricus van 't Hoff in Joseph Achille Le Bel »za uvedbo njune teorije asimetričnega ogljikovega atoma in njeno uporabo v pojasnjevanju optične aktivnosti ogljikovih spojin«,^[3] leta 1903 Pierre in Marie Curie »za njune raziskave radija«^[4] ter leta 1968 John Cornforth in George Joseph Popjak »kot priznanje za njuno skupno raziskovanje biosintetskih poti do poliizoprenoidov in steroidov«.^[4]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} Davy Medal. Royal Society. Pridobljeno 5. avgusta 2011.
2. ↑ M. Boas Hall (2002). All Scientists Now: The Royal Society in the Nineteenth Century. Cambridge University Press. str. 146. ISBN 0-521-89263-5.
3. ↑ ^{3,0 3,1 3,2} Davy archive winners 1899 – 1877. The Royal Society. Pridobljeno 5. avgusta 2011.
4. ↑ ^{4,0 4,1} Davy archive winners 1989 – 1900. Royal Society. Pridobljeni 5. avgusta 2011.