Debrecen

Debrecen
Mesto z županijskimi pravicami
Debrecen Megyei Jogú Város
Od zgoraj navzdol: muzej Déri, ​​Univerza v Debrecenu in Protestantska velika cerkev
Zastava Grb
Vzdevki:  Kalvinistični Rim, Civilno mesto
Debrecen
Koordinati: 47°31′54″N 21°37′28″E / 47.53167°N 21.62444°E / 47.53167; 21.62444
Država	Madžarska
Regija	Severna velika nižina
Županija	Hajdú-Bihar
Okrožje	Debrecen
Ustanovitev	9. stoletje
status mesta	1218
Upravljanje
• Župan	László Papp
Površina
• Mesto z županijskimi pravicami	461,25 km2
Rang	3.
Nadm. višina	121 m
Najvišja	151 m
Prebivalstvo  (2019)
• Mesto z županijskimi pravicami	202.402[1]
• Rang	2.
• Gostota	442,09 preb./km2
• Urbano	328.642 (2)[2]
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštne številke	4000–4032, 4063
Omrežna skupina	(+36) 52
Spletna stran	www.debrecen.hu

Debrecen (madžarsko: [ˈdɛbrɛt͡sɛn] (poslušaj^ⓘ); nemško Debrezin; slovaško Debrecín)) je drugo največje mesto na Madžarskem, takoj za Budimpešto, je regionalno središče regije Severne Velike nižine in sedež županije Hajdú-Bihar. Mesto z županijskimi pravicami je bilo največje madžarsko mesto v 18. stoletju^[3] in je eno najpomembnejših kulturnih središč Madžarov.^[4] Debrecen je bil tudi glavno mesto Madžarske med revolucijo v letih 1848–1849. Med revolucijo je bila v reformirani veliki cerkvi razglašena detronizacija habsburške dinastije. Mesto je bilo tudi glavno mesto Madžarske do konca druge svetovne vojne v letih 1944–1945. Je dom Univerze v Debrecenu.

Tu je Mednarodno letališče Debrecen in Stadion Debrecen (35.000 mest), sedež Debreceni VSC.

1. ↑ »Detailed Gazetteer of Hungary«. www.ksh.hu. Pridobljeno 18. decembra 2022.
2. ↑ OECD - FUNCTIONAL URBAN AREAS IN OECD COUNTRIES: HUNGARY
3. ↑ Dezső Danyi-Zoltán Dávid: Az első magyarországi népszámlálás (1784-1787)/The first census in Hungary (1784-1787), Hungarian Central Statistical Office, Budapest, 1960
4. ↑ Antal Papp: Magyarország (Hungary), Panoráma, Budapest, 1982, ISBN 963 243 241 X, p. 860, pp. 463-477