Domače ime: Δήλος | |
---|---|
![]() Pogled na Delos | |
Geografija | |
Koordinati | 37°23′36″N 25°16′16″E / 37.39333°N 25.27111°E |
Otočje | Kikladi |
Površina | 343 km2 |
Najvišja nadm. višina | 112 m |
Najvišji vrh | Kintos |
Uprava | |
Grčija | |
regija | Južnoegejska |
regionalna enota | Mikon |
Demografija | |
Prebivalstvo | 14 (leta 2001) |
Gostota | 4 preb./km2 |
Unescova svetovna dediščina | |
Del | Kikladi |
Kriterij | Kulturni: (ii), (iii), (iv), (vi)[1] |
Referenca | 530 |
Vpis | 1990 (14. zasedanje) |
Otok Delos (grško Δήλος [ðilos]; atiško Δῆλος, dorsko Δᾶλος) je v bližini Mikona in Kikladskega arhipelaga. Je eden najpomembnejših mitoloških, zgodovinskih in arheoloških najdišč v Grčiji. Izkopavanja na otoku so med najobsežnejšimi v Sredozemlju; tekoče delo poteka pod vodstvom Francoske šole v Atenah. Mnogo odkritih artefaktov je na ogled v Arheološkem muzeju Delosa in Narodnem arheološkem muzeju v Atenah.
Na Delosu je bilo svetišče tisočletje pred olimpsko grško mitologijo, nastalo z rojstvom Apolona in Artemide. Iz svetega pristanišča se na obzorju prikažeta dva stožčasta kupa kot sveta pokrajina boginje: eden ohranja svoje predgrško ime gore Kintos (grško Κύνθος, ‘’Kýnthos’’) [2], okronane s svetiščem Zevsa.
Delos je bil ustanovljen kot središče kulture, ki je bil mnogo pomembnejši kot njegove naravne danosti. Leto je na otoku rodila Artemido in Apolona.