Dentalna medicina

Prostor za zobozdravstvene operacije

Zobozdravstvo, znano tudi kot dentalna medicina je veja medicine, ki se osredotoča na zobovje, dlesni in usta . Obsega preučevanje, diagnosticiranje, preprečevanje, obvladovanje in zdravljenje bolezni, motenj in stanj v ustih, ki so najpogosteje osredotočeni na razvoj in razporeditev zob ter ustno sluznico. [1] Zobozdravstvo lahko zajema tudi druge vidike kraniofacialnega kompleksa, vključno s temporomandibularnim sklepom . Zdravnik se imenuje zobozdravnik.

Zgodovina zobozdravstva je skoraj tako stara kot zgodovina človeštva in civilizacije, z najzgodnejšimi dokazi iz let 7000 pred našim štetjem do 5500 pred našim štetjem.[2] Zobozdravstvo naj bi bilo prva specializacija v medicini, ki je razvila lastno akreditirano diplomo s svojimi specializacijami.[3] Velikokrat se imenuje tudi medicinska specialnost stomatologija (preučevanje ust in njihovih motenj in bolezni), zaradi česar se oba izraza v nekaterih regijah uporabljata zamenljivo. Vendar pa je za nekatere specialnosti, kot je oralna in maksilofacialna kirurgija (rekonstrukcija obraza), morda potrebna medicinska in zobozdravstvena diploma.

Zobozdravstvene posege izvaja zobozdravniški tim, ki ga pogosto sestavljajo zobozdravnik in zobozdravstveni sodelavci (zobni asistenti, zobni higieniki, zobni tehniki, pa tudi zobni terapevti). Večina zobozdravnikov bodisi dela v zasebnih ordinacijah (primarna oskrba), zobozdravstvenih bolnišnicah (sekundarna oskrba) in ustanovah (zapori, šole, univerze).

Zobozdravstvo se velikokrat deli na preventivno nego zob in pravilno hranjenje, ki bi zmanjšalo presežke škodljivih snovi, ki razkrajajo zobovje in dlesni. Zobozdravstvo kot dejavnost se ukvarja deloma s preventivo z spodbujanjem nege zob skozi pravilno nego zob, uporabo flouridne vode, zobne paste, zobne ščetke, nitke, različnih preparatov, in tako obogatijo s pravilnim vedenjem uporabnika zobozdravstvenih storitev, ki mu ni treba poseči po bolj invazivnih postopkih, ki se ukvarjajo s ohranjanjem zobovja ali njegovih funkcij. Zobozdravnik lahko ugotovi koristne podatke o bodoči negi s radiologijo ali preiskavo krvi, nekatere zobne težave imajo vplive tudi na srčne bolezni.

  1. »Glossary of Dental Clinical and Administrative Terms«. American Dental Association. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2016. Pridobljeno 1. februarja 2014.
  2. »Stone age man used dentist drill«. BBC News. 6. april 2006. Pridobljeno 24. maja 2010.
  3. Suddick, RP; Harris, NO (1990). »Historical perspectives of oral biology: a series«. Critical Reviews in Oral Biology and Medicine. 1 (2): 135–51. doi:10.1177/10454411900010020301. PMID 2129621.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy