Donald Trump

Donald Trump
Uradni portret, 2017
45. predsednik Združenih držav Amerike
Na položaju 20. januar 2017 – 20. januar 2021
Podpredsednik	Mike Pence
Predhodnik	Barack Obama
Naslednik	Joe Biden
Osebni podatki
Rojstvo	Donald John Trump[1] 14. junij 1946({{padleft:1946|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[2][3][…] (78 let) bolnišnica Jamaica, New York[d], New York[3][1]
Narodnost	Američan
Politična stranka	Republikanska
Zakonci	Melania Trump (od 2005)
Otroci	Donald Trump Jr., Ivanka Trump, Eric Trump, Tiffany Trump, Barron Trump
Starši	Fred Trump, Mary Anne MacLeod
Poklic	tajkun, investitor, restavrater, politik, voditelj resničnostne oddaje, investitor v nepremičnine, televizijski producent, filmski producent, pisatelj, igralec, generalni direktor, teoretik zarote, trgovec, poslovnež, podjetnik
Verska opredelitev	Prezbiterijanstvo
Podpis

Donald John Trump, ameriški poslovnež, televizijska osebnost in politik, 45. predsednik ZDA, * 14. junij 1946, New York, Združene države Amerike.

Trump se je rodil in je odrastel v četrti Queens mesta New York. Študiral je na univerzi Fordham in diplomiral na poslovni šoli Wharton na Univerzi Pensilvanije. Leta 1971 je prevzel upravljanje družinskih nepremičnin, podjetje preimenoval v korporacijo Trump (The Trump Organization) in ga razširil iz Queensa in Brooklyna na Manhattan. Podjetje je gradilo in obnavljalo nebotičnike, hotele, kazinoje in igrišča za golf. Trump je pozneje ustanovil več drugih podjetij. Od leta 1996 do leta 2015 je imel v lasti lepotno tekmovanje Miss Universe, od leta 2003 do leta 2015 je produciral in vodil resničnostni šov Vajenec. Medijska družba Forbes je leta 2020 ocenila, da ima Trump v lasti premoženje v vrednosti 2,1 milijarde ameriških dolarjev.

Trump je leta 2016 na volitvah za predsednika kandidiral kot republikanec in je na strankarskih volitvah premagal 16 drugih kandidatov. Politični položaj Donalda Trumpa opisujejo kot populističen, protekcionističen in nacionalističen. Kljub temu, da mu pred volitvami večinoma niso obetali zmage, je novembra 2016 premagal kandidatko Demokratske stranke Hillary Clinton, čeprav je prejel manj glasov volivcev od nje. Postal je najstarejši predsednik ZDA s prvim mandatom in prvi brez predhodnih vojaških ali političnih izkušenj. Njegova izvolitev in politična dejanja so sprožili številne proteste. Trump je med kampanjo in predsedovanjem izrekel več neresničnih ali zavajajočih trditev, kar so mediji opisali kot do takrat nevideni pojav v ameriški politiki. Nekatere njegove komentarje in dejanja so nasprotniki in mediji označili za rasno obarvane ali rasistične.

Trump je med predsedovanjem zaradi varnosti prepovedal vstop državljanom nekaterih držav z muslimansko večino. Razglasil je razbremenilni davčni paket za posameznike in podjetja. Imenoval je tri vrhovne sodnike Neila Gorsucha, Bretta Kavanaugha in Amy Coney Barrett. Ob pandemijo bolezni COVID-19 je zmanjševal pomen grožnje virusa in nasprotoval priporočilom zdravstvene stroke. V zunanji politiki je ZDA umaknil iz transpacifiških trgovinskih pogajanj, pariškega podnebnega dogovora in dogovora o iranskem jedrskem orožju. Za glavno mesto Izraela je priznal Jeruzalem, z uvedbo uvoznih carinskih dajatev sprožil trgovinsko vojno s Kitajsko in umaknil ameriške vojake iz severne Sirije. Trikrat se je sestal s severnokorejskim voditeljem Kim Džong-unom, a pogajanja za denuklearizacijo države niso uspela.

Posebna svetovalna preiskava v letih od 2017 do 2019 je nakazala, da sta Trump in njegov volilni štab leta 2016 zaradi pričakovane politične koristi spodbujala vmešavanje Rusije v ameriške volitve, a ni našla zadostnih dokazov, da bi lahko Trumpa obtožili zarote ali »usklajevanja« z Rusijo. Potem ko je Trump pritiskal na Ukrajino, da bi ta sprožila javno preiskavo njegovih političnih tekmecev, je predstavniški dom decembra 2020 proti njemu sprožil ustavno obtožbo (impeachment) zaradi zlorabe oblasti in obstrukcije kongresa. Sledil je proces pred senatom, v katerem je bil na koncu oproščen.

Na predsedniških volitvah 2020 je Trump izgubil proti Joeu Bidnu. Izid je izpodbijal in zatrjeval, da je prišlo do volilnih prevar, domnevno pritiskal na vladne uradnike in oviral prenos oblasti. Med preštevanjem elektorskih glasov 6. januarja 2021 naj bi v govoru spodbujal svoje podpornike, naj se odpravijo na Kapitol, ki so ga slednji nato napadli in zasedli; v napadu je umrlo pet ljudi, kongres pa so morali evakuirati. Sedem dni po izgredu je predstavniški dom proti Trumpu vložil novo ustavno obtožbo zaradi vzpodbujanja upora, s čimer je postal edini pripadnik zvezne vlade z dvema ustavnima obtožbama. Tudi v drugem postopku obtožbe ni bil spoznan za krivega.

Maja 2024 je bil Trump spoznan za krivega 34 obtožb v povezavi s poneverbami dokumentov s katerimi je skušal vplivati na izid predsedniških volitev leta 2016. Trump je prvi nekdanji ameriški predsednik, ki je bil obsojen kaznivega dejanja.

Na volitvah predsednika ZDA 2024 ponovno kandidira za predsednika. 14. julija 2024 je med kampanjo član njegove stranke izvedel poskus atentata, v katerem je bil Trump le lažje ranjen.^[4]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2} Certificate of Birth Registration
2. ↑ Person Profile // Internet Movie Database — 1990.
   d:Track:Q37312
3. ↑ ^{3,0 3,1} The Jamaica Hospital Certificate of Birth
4. ↑ Weise, Christopher Cann, Aysha Bagchi, Josh Meyer and Elizabeth. »Thomas Matthew Crooks identified as Trump shooter at Pennsylvania political rally«. USA TODAY (v ameriški angleščini). Pridobljeno 14. julija 2024.