Driska | |
---|---|
Sopomenke | Diareja |
Elektronska mikrografija rotavirusov, povzročiteljev skoraj 40 odstotkov hospiralizacij zaradi driske pri otrocih, mlajših od pet let[1] | |
Specialnost | infektologija, gastroenterologija |
Simptomi | Pogosto odvajanje mehkega blata, dehidracija[2] |
Vzroki | Običajno okužba (virusna, bakterijska, parazitska)[2] |
Dejavniki tveganja | Onesnažena hrana ali voda[2] |
Preventiva | umivanje rok, cepljenje proti rotavirusu, dojenje[2] |
Zdravljenje | peroralna rehidracijska raztopina, dodajanje cinka[2] |
Pogostost | ≈2,4 milijarde (2015)[3] |
Smrti | 1,53 milijona (2019)[4] |
Driska ali diareja pomeni pogosto iztrebljanje tekočega blata. O driski govorimo, ko je iztrebljanj več ali so pogostejša, blato pa je mehko ali tekoče. V blatu se lahko pojavljajo tudi kri, sluz ali gnoj. Drisko lahko povzročijo številne bolezni prebavil (organski vzrok) ali pa gre za posledico motenj črevesne peristaltike (funkcionalni vzrok).[5]
Akutna driska traja do 14 dni. Drisko, ki traja od 14 dni do enega meseca, imenujemo subakutna. O kronični driski govorimo tedaj, ko bolezen traja neprekinjeno več kot štiri tedne.