Back Вена Abkhazian Wina ACE Венэ ADY Wene Afrikaans Wien ALS ቪየና Amharic Viena AN Uigenna ANG فيينا Arabic ܒܝܝܢܐ ARC

Dunaj

Za druge pomene glej Dunaj (razločitev).
Dunaj

Wien
Od leve proti desni: Mestna hiša, Palača Schönbrunn, Zabaviščno kolo v Pratru, Državna opera, Katedrala sv. Štefana, Muzej umetnostne zgodovine, pogled na Dunaj proti Dunajskemu gozdu, sacherjeva torta, spomenik Johannu Straussu II, Secesijska dvorana, Donau City, Hundertwasserhaus.
Od leve proti desni: Mestna hiša, Palača Schönbrunn, Zabaviščno kolo v Pratru, Državna opera, Katedrala sv. Štefana, Muzej umetnostne zgodovine, pogled na Dunaj proti Dunajskemu gozdu, sacherjeva torta, spomenik Johannu Straussu II, Secesijska dvorana, Donau City, Hundertwasserhaus.
Zastava Dunaj
Zastava		Uradni pečat Dunaj
Pečat
Grb Dunaj
Grb
Dunaj se nahaja v Avstrija
Dunaj
Dunaj
Geografska lega Dunaja v Avstriji
Koordinati: 48°12′31.5″N 16°22′21.3″E / 48.208750°N 16.372583°E / 48.208750; 16.372583
Država Avstrija
DeželaDunaj (Bundesland Wien)
Upravljanje
 • župan in deželni glavarMichael Ludwig (SPÖ)
Površina
 • Mesto414,87 km2
 • Kopno395,57 km2
 • Voda19,30 km2
Najvišja
542 m
Najnižja
151 m
Prebivalstvo
 • Mesto1.781.105 [1]
 • Metropolitansko obm.
2.419.000
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Koda ISO 3166AT-9
Avtomobilska oznakaW
NUTS 1 regijaAT1
Spletna stran[www.wien.gv.at www.wien.gv.at]
Uradno ime: Historic Centre of Vienna
TipKulturni
Kriterijiii, iv, vi
Razglasitev2001
ID #1033
Država Avstrija
ObmočjeEvropa in Severna Amerika

Dunaj (nemško Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija. Dunaj ima približno 2 milijona[2] prebivalcev (preko 3 v velemestnem območju)[3] in je kulturno, gospodarsko in politično središče Avstrije. Po številu prebivalcev znotraj mestnih meja je na sedmem mestu v Evropski uniji. Do začetka 20. stoletja je bil največje nemško govoreče mesto in je do razpada Avstro-Ogrske po koncu prve svetovne vojne imel kar dobra 2 milijona prebivalcev.[4] Danes za Berlinom zaseda drugo mesto med nemško govorečimi mesti.[5][6] Dunaj gosti številne mednarodne organizacije, med drugimi Organizacijo Združenih narodov za industrijski razvoj (UNIDO), Organizacijo držav izvoznic nafte (OPEC), Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA) in druge. Mesto leži v vzhodnem delu Avstrije, v bližini meja s Češko, Slovaško in Madžarsko. Te regije skupaj tvorijo t. i. evropsko centropa obmejno regijo. Skupaj z bližnjo Bratislavo Dunaj tvori metropolitansko območje z okoli tremi milijoni ljudi. Leta 2001 je bilo mestno jedro Dunaja uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.[7]

Dunaj je sedež več pomembnih znanstvenih in izobraževalnih ustanov, predvsem dunajske Univerze, ki je ena izmed dveh najstarejših univerz severno od Alp, Konservatorija, Tehniške univerze ter več drugih javnih in zasebnih visokih šol in univerz, Avstrijske akademije znanosti, kakor tudi rimskokatoliške nadškofije in metropolije (ene izmed dveh v Avstriji) pod vodstvom kardinala, 100 let je bil tudi sedež Avguštineja, cesarske vojaške akademije itd.

Poleg tega, da ga zaradi glasbene dediščini imenujejo mesto glasbe[8], imenujejo Dunaj tudi mesto sanj, saj je bil dom prvemu psihoanalitiku, Sigmundu Freudu.[9] Začetki mesta segajo v čas zgodnjih keltskih in rimskih naselbin (gl. Vindobona), ki so se skozi čas preobrazile v srednjeveško in baročno mesto, prestolnico avstro-ogrskega cesarstva. Znan je po svoji ključni vlogi kot evropsko glasbeno središče, in to od časov dunajske klasike do zgodnjega 20. stoletja. Zgodovinsko jedro mesta je bogato z arhitekturnimi pomniki, vključujoč baročne gradove in vrtove, in se ponaša z znamenito Ringstrasse iz poznega 19. stoletja z velikimi poslopji, spomeniki in parki.[7]

V študiji iz leta 2005, kjer so primerjali 127 svetovnim mest, je časnik Economist Dunaj skupaj s kanadskim Vancouvrom postavil na prvo mesto po kvaliteti življenja. Leta 2012 je med 140 mesti zasedel drugo mesto, za avstralskim Melbournom.[10][11] Svetovalna hiša Mercer je v svojih primerjavah kvalitete življenja med stotinami svetovnimi mest Dunaj na prvo mesto postavila šest zaporednih let (2009–2014).[12][13][14][15][16]

Mesto je v letih 2007 in 2008 zasedlo tudi prvo mesto po kulturi inovacij, in peto v svetu (med 256 mesti) v Indeksu inovacijskih mest iz leta 2011; indeks je zajemal 162 kazalcev iz treh področij: kultura, infrastruktura in tržišča.[17] Dunaj redno gosti konference s področja mestnega planiranja, pri čemer pogosto služi za vzgled načrtovalcem mestnega razvoja po vsem svetu.[18][19] Med letoma 2005 in 2010 je Dunaj zasedal položaj številke ena med gostitelji mednarodnih kongresov in srečanj.[20] Dunaj vsako leto pritegne tudi preko 12 milijonov turistov.[21]

Poleg tega, da je Dunaj priljubljen turistični cilj in prestolnica sosednje države, je Dunaj za Slovence pomemben kot nekdanja prestolnica, ki so ji s svojim delovanjem dali pečat tudi številni Slovenci. Kot ključni študijski center za naše kraje je ob koncu 19. stoletja pritegoval glavnino naših tedaj bodočih kulturnikov in intelektualcev, ki so tam preživeli nekaj let, nekateri pa so ostali tudi desetletja ali vse življenje; med njimi so Ivan Grohar, Ivan Cankar, Jože Plečnik in Maks Fabiani.[22]

  1. ↑ »Bevölkerung zu Quartalsbeginn seit 2002 nach Bundesland«. Statistik Austria. 13. avgust 2014. Pridobljeno 2. septembra 2014. (nemško)
  2. ↑ »Statistik Austria – Bevölkerung zu Jahres-/Quartalsanfang«. Statistik.at. Pridobljeno 20. februarja 2015.
  3. ↑ »VCÖ.at: VCÖ fordert Nahverkehrsoffensive gegen Verkehrskollaps in den Städten«. vcoe.at. 2008. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. julija 2011. Pridobljeno 5. avgusta 2009.
  4. ↑ "Vienna after the war", The New York Times, 29.12.1918 (PDF)
  5. ↑ Wien nun zweitgrößte deutschsprachige Stadt | touch.ots.at Arhivirano 2013-07-20 at Archive.is(nemško)
  6. ↑ »Ergebnisse Zensus 2011« (v nemščini). Statistische Ämter des Bundes und der Länder. 31. maj 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. junija 2013. Pridobljeno 31. maja 2013.
  7. ↑ 7,0 7,1 »Historic Centre of Vienna«. UNESCO World Heritage Centre. Pridobljeno 19. maja 2012.
  8. ↑ »Vienna – the City of Music – VIENNA – NOW OR NEVER«. Wien.info. Pridobljeno 19. maja 2012.
  9. ↑ BBC Documentary – Vienna – The City of Dreams
  10. ↑ »Vancouver is 'best place to live'«. BBC. 4. oktober 2005.
  11. ↑ »Liveability Ranking Report August 2012«. Economist Intelligence Unit. Pridobljeno 2. decembra 2011.
  12. ↑ http://www.mercer.com/press-releases/quality-of-living-report-2014
  13. ↑ »Mercer press release: Quality of Living global city rankings—2009«. Pridobljeno 2. decembra 2011.
  14. ↑ »Mercer Quality of LIfe Worldwide City Rankings, 2010 from resourceshelf.com«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. decembra 2011. Pridobljeno 2. decembra 2011.
  15. ↑ »Mercer's Survey 2011«. Mercer. 29. november 2011.
  16. ↑ Inocencio, Ramy (4. december 2012). »What city has world's best quality of life?«. CNN.
  17. ↑ »2thinknow Innovation Cities Global 256 Index – worldwide innovation city rankings: Innovation Cities Program«. Innovation-cities.com. 30. julij 2009. Pridobljeno 3. januarja 2011.
  18. ↑ »Vienna knows how«. wieninternational.at. 15. april 2010. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2010. Pridobljeno 3. januarja 2011.
  19. ↑ »Dunajski stanovanjski model - V poldrugem letu do strehe nad glavo«. Dnevnik (časopis). 28. marec 2015. Pridobljeno 9. aprila 2015.[mrtva povezava]
  20. ↑ »Vienna is the world's number one congress destination«. wieninternational.at. 1. junij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. avgusta 2011. Pridobljeno 15. oktobra 2011.
  21. ↑ »Vienna in Figures 2014« (PDF). wien.gv.at. september 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 18. oktobra 2012. Pridobljeno 5. aprila 2015.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  22. ↑ »SLOVENCI NA DUNAJU okoli leta 1900«. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Junij 2013. Pridobljeno 5. aprila 2015.
From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy