Back Epikurus Afrikaans Epicuro AN إبيقور Arabic ابيكوروس ARZ Epicuru AST Epikür Azerbaijani Эпикур Bashkir Эпікур Byelorussian Епикур Bulgarian এপিকুরোস Bengali/Bangla
| Epikur | |
|---|---|
 Epikur | |
| Rojstvo | 342 pr. n. št.[1][2] Samos[3] |
| Smrt | 270 pr. n. št.[1][2][3] Atene |
| Državljanstvo | Atene[3] |
| Poklic | filozof, pisatelj |
Epikúr (starogrško starogrško 'Eπίκουρος: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Epikur je izhajal iz begunske atenske družine. Njegova starša sta bila atenska meščana in sta se preselila na egejski otok Samos. Epikur se je vrnil v Atene in služil kot efeb, mladenič svobodnega rodu v vojaški službi. Dramatik Menander je bil kot efeb v istem razredu z Epikurjem.
Miselno izhaja iz Demokritove šole. Njegov učitelj je bil Nausifanej. Leta 306 je ustanovil na svojem vrtu neformalno filozofsko združenje (zato se imenuje tudi vrtni filozof). Dostop v to družbo so imele tudi ženske in sužnji. Epikur je bil veselega značaja, etično še dokaj resen. V njegovi šoli je vladalo prijetno ozračje, pravo občestvo; vse je bilo v največjem veselju. Nekateri hočejo to družbo naslikati v kričečih moralnih barvah, toda to vsaj za Epikura ne drži. Res pa je da so se njegovi učenci izpridili.
Epikur je po pridobitvi filozofske izobrazbe v več grških mestih začel učiti v dveh mestih v Mali Aziji. Ustanovil je eno najpomembnejših filozofskih šol, atenske dobe, z imenom Vrt. Njegov filozofski sistem se po njem imenuje epikurejstvo.
- ↑ 1,0 1,1 Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911.
- ↑ 2,0 2,1 Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1907.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Эпикур // Малая советская энциклопедия — 2 — Советская энциклопедия, 1936.