Back Flandern ALS Flandres AN Flandras ANG فلاندر (بلجيكا) Arabic فلاندر ARZ Flandes AST Flandriya Azerbaijani Flandria BAN Фландрыя (гістарычная вобласць) Byelorussian Фляндрыя (гістарычная вобласьць) BE-X-OLD
Flandrija Vlaanderen | |||
|---|---|---|---|
belgijska regija | |||
| |||
| Himna: De Vlaamse Leeuw (Flandrijski lev) | |||
 Sedanja Belgijska Flandrija (temno zeleno) znotraj Belgije in Evrope. Bruselj se v nekaterih kontekstih obrabnava kot del Flandrije, v drugih pa ne. | |||
| 51°0′N 4°30′E / 51.000°N 4.500°E | |||
| Država | Belgija | ||
| Grofija Flandrija | 862–1795 | ||
| Flandrijska skupnost v Belgiji | 1970 | ||
| Regija v Belgiji | 1980 | ||
| Sedež | Bruselj | ||
| Upravljanje | |||
| • Izvršna oblast | Flandrijske vlada | ||
| • Vladajoče stranke (2014–2019) | •Novo flamsko zavezništvo, • Flandrijski krščanski demokrati (CD&V), • Odprti flandrijski liberali in demokrati (Open VLD) | ||
| • Ministrski predsednik | Geert Bourgeois (N-VA) | ||
| • Zakonodajni orgam | Flandrijski parlament | ||
| • Predsednik parlamenta | Jan Peumans (N-VA) | ||
| Površina | |||
| • Kopno | 13.522 km2 | ||
| Prebivalstvo (1. januar 2015) | |||
| • Skupno | 6.444.127 (samo Flandrijska regija) | ||
| • Gostota | 477 preb./km2 | ||
| • Uradni jezik | nizozemščina | ||
| Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
| • Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
| Koda ISO 3166 | BE-VLG | ||
| Spletna stran | www.vlaanderen.be | ||
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto. Obsega severni del Belgije in pokriva območje 13.522 km² (44,29% Belgije). Je ena izmed najbolj gosto poseljenih regij Evrope s približno 480 prebivalci na kv. km. Največje mesto Flandrije je Antwerpen.
Zgodovinsko se ime nanaša na Grofijo Flandrijo, ki se je okoli leta 1000 raztezala od Dovrske ožine do izliva reke Šelde. Od zgodovinske Flandrije sta v sodobni Flandriji ostali samo belgijski pokrajini Zahodna in Vzhodna Flandrija. V 19. in 20. stoletju se je naziv Flandrija kljub temu začel uporabljati za celoten nizozemsko govoreči del Belgije, ki sega do reke Meuse.
Flandrija je imela pomembno vlogo v evropski zgodovini. V poznem srednjem veku so bila mesta Gent, Bruges, Antwerpen in Bruselj ena od najbogatejših mest v Evropi, znana po proizvodnji volnene preje in volnenih tkanin za domači trg in izvoz. Bogastvo je sprožilo kulturni razvoj z izjemnimi dosežki v umetnosti in arhitekturi, ki so se lahko merili s tistimi v Italiji. Belgija je bila v 19. stoletju eno od središč industrijske revolucije, v kateri so Flandrijce prehiteli francosko govoreči Valonci. V drugi polovici 20. stoletja se je flandrijsko gospodarstvo hitro posodobilo in Flandrija je zdaj bogatejša od francosko govorečega juga Belgije.[1]
Geografsko je Flandrija na splošno ravna in poseduje majhen del severnomorske obale. Večji del pokrajine je rodoviten in gosto naseljen. Na zahodu meji na Francijo, na severu in vzhodu na Nizozemsko in na jugu na Valonijo. Prestolnica Bruselj je enklava znotraj Flandrijske regije. Flandrija sama ima več eksklav: Voeren na vzhodu med Valonijo in Nizozemsko in Baarle-Hertog na severu, ki je sestavljen iz 22 eksklav na Nizozemskem.
- ↑ U.S. Relations With Belgium. U.S. Department of State. Pridobljeno 21. junija 2015.