Fluor

Fluor, 9F
Majhen vzorec bledo rumenenega tekočega fluorja v tekočem dušiku
Tekoči fluor (pri izjemno nizkih temperaturah)
Fluor
IzgovarjavaIPA: [ˈfluːɔɾ]
Alotropialfa, beta (glej alotropi fluora)
Videzplin: bledo rumen
kapljevina: svetlo rumena
trdnina: alfa je moten, beta je brezbarven
Standardna atomska teža Ar, std(F)18,998403163(6)[1]
Fluor v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


F

Cl
kisikfluorneon
Vrstno število (Z)9
Skupinaskupina 17 (halogeni)
Periodaperioda 2
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[He] 2s2 2p5[2]
Razporeditev elektronov po lupini2, 7
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče(F2) −219,67 °C[3]
Vrelišče(F2) −188,11 °C[3]
Gostota (pri STP)1,696 g/L[4]
v tekočem stanju (pri TV)1,505 g/cm3[5]
Trojna točka−219,67 °C, 90 kPa[3]
Kritična točka−128,74 °C, 5,1724 MPa[3]
Izparilna toplota6,51 kJ/mol[4]
Toplotna kapacitetaCp: 31 J/(mol·K)[5] (at 21.1 °C)
Cv: 23 J/(mol·K)[5] (at 21.1 °C)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −235,2 −229,2 −223,2 −215,2 −204,2 −188,2
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−1 (oksidirajoči kisik)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 3,98[2]
Ionizacijske energije
  • 1.: 1681 kJ/mol
  • 2.: 3374 kJ/mol
  • 3.: 6147 kJ/mol
  • (več)[6]
Kovalentni polmer64 pm[7]
Van der Waalsov polmer135 pm[8]
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte fluora
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturakubična
Cubic kristalna struktura za fluor
Toplotna prevodnost0,02591 W/(m⋅K)[9]
Magnetna ureditevdiamagnetik (−1.2×10−4)[10][11]
Številka CAS7782-41-4[2]
Zgodovina
Poimenovanjepo mineralu fluoritu, katerega ime izhaja iz lat. fluo (pretakati se)
OdkritjeAndré-Marie Ampère (1810)
Prva izolacijaHenri Moissan[2] (June 26, 1886)
Poimenoval poHumphry Davy
Najpomembnejši izotopi fluora[12]
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
18F sled 109,8 min β+ (97%) 18O
ε (3%) 18O
19F 100% stabilen
Kategorija Kategorija: Fluor
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Flúor (latinsko fluorum - latinski glagol fluere pomeni pretakati se), je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol F, leži v 7 skupini 2. periode. Njegovo atomsko število pa je 9 relativna atomska masa pa 19,0. To je strupen bledo rumen, enovalenten plinski halogen, ki je najbolj kemijsko reaktiven in elektro-negativen od vseh elementov. Zato ga v naravi nikoli ni v čisti obliki, le v spojinah. Tudi njegove spojine so tudi zelo agresivne. Fluorovodikova kislina razžre celo steklo ali običajne zaščitne rokavice (iz lateksa). Tudi na koži fluor in številne njegove spojine povzročajo opekline. Zato je kemija fluora izredno nevarna in zahteva strokovno usposobljenost.

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 Jaccaud et al. 2000, str. 381.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Haynes 2011, str. 4.121.
  4. 4,0 4,1 Jaccaud et al. 2000, str. 382.
  5. 5,0 5,1 5,2 Compressed Gas Association 1999, str. 365.
  6. Dean 1999, str. 4.6.
  7. Dean 1999, str. 4.35.
  8. Matsui 2006, str. 257.
  9. Yaws & Braker 2001, str. 385.
  10. Mackay, Mackay & Henderson 2002, str. 72.
  11. Cheng et al. 1999.
  12. Chisté & Bé 2011.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy