Foton

Foton
Vojaški poskus z laserjem
V koherentnem laserskem žarku izsevani fotoni
Sestava: osnovni delec
Statistika: bozonska
Skupina: umeritveni bozon
Interakcija: elektromagnetna
Simbol(i): , ali ħω
Predpostavil: Albert Einstein (1905–17)
Masa: 0 [1]
< 1×10−18 eV
Razpadni čas: stabilen[2]
Električni naboj: 0
< 1×10−35 e0
Spin: 1 [3]
Parnost: -1[4]
G-parnost:  
C-parnost: -1[4]
R-parnost:  
Kondenzirano: I(JPC) = 0,1(1--)[4]

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja. Navadno se ga označuje s simbolom γ (grška črka gama); v fiziki visokih energij je navadno ta oznaka za fotone visokih energij (žarke gama), ki nastajajo npr. pri jedrskih razpadih, v jedrih atomov. Fotone, ki nastanejo v elektronskem oblaku ali v okolici jedra atoma (rentgenski žarki), pa se označuje s črko X.

Čeprav fotone pogosto povezujejo s svetlobo, velja ta povezava le za ozek pas vidnega dela spektra elektromagnetnega valovanja. Celo v tem delu pa se svetlobo pogosto sreča v kvantnih stanjih, ki niso čista, ampak superpozicije različnih kvantnih stanj. Superpozicije so lahko koherentne – pri tem gre za t. i. koherentno stanje, kot je denimo idealizirana laserska svetloba, ki jo seva idealni laser – ali pa kaotične – termično stanje, ki opisuje svetlobo v toplotnem ravnovesju – sevanje črnega telesa. Za sevanje fotonov v čistih stanjih so potrebni posebni aparati, imenovani mikromaserji. Ustrezna kvantna stanja se opiše s Fokovim stanjem in označi z |n>, kar pomeni n fotonov v danem stanju elektromagnetnega polja. Če je polje multimodalno, se lahko njegovo kvantno stanje opiše kot tenzorski produkt posameznih fotonskih stanj, npr.

pri čemer so ki posamezni momenti stanja, nki pa število fotonov v tem stanju.

  1. Masa fotona naj bi bila točno nič glede na ekpserimentalne in teoretične premisleke, ki jih opisuje članek. Nekateri viri opozarjajo na pojem relativistične mase, ki je le energija izražena z enotami mase. Za foton z valovno dolžino λ ali energijo E je to hc ali E/c2. Ta raba izraza »masa« v znanstveni literaturi ni več tako običajna.
  2. »Official particle table for gauge and Higgs bosons« (PDF) (v angleščini). Pridobljeno 19. oktobra 2008.
  3. Bransden, B. H.; Joachain, C. J. (2000). Quantum Mechanics (2e izd.). Harlow, Anglija: Prentice Hall. str. 545. ISBN 0-582-35691-1. OCLC 42753109.
  4. 4,0 4,1 4,2 Amsler; idr. (2008 +2009).

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy