Back فريدريش بيرغيوس Arabic فريدريش بيرجيوس ARZ فریدریش برژیوس AZB Фрыдрых Бергіус Byelorussian Фридрих Бергиус Bulgarian ফ্রিডরিখ বের্গিউস Bengali/Bangla Friedrich Bergius Catalan Friedrich Bergius Czech Friedrich Bergius Danish Friedrich Bergius German
| Friedrich Karl Rudolf Bergius | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | Friedrich Karl Rudolf Bergius 11. oktober 1884[1][2][…] Vroclav, Złotniki[d] |
| Smrt | 30. marec 1949[1][2][3] (64 let) Buenos Aires[4] |
| Narodnost |  Nemčija |
| Področja | kemija |
| Ustanove | Univerza v Hannovru |
| Alma mater | Univerza v Breslauu, Univerza v Leipzigu |
| Mentor doktorske disertacije | Richard Abegg, Arthur Rudolf Hantzsch |
| Poznan po | Bergiusov proces |
| Pomembne nagrade | Nobelova nagrada za kemijo (1931) |
Friedrich Karl Rudolf Bergius je bil nemški kemik, * 11. oktober 1884, Breslau (Wrocław), Nemčija, † 30. marec 1949, Buenos Aires, Argentina.
Razvil je tako imenovani Bergiusov postopek za sintezo goriv iz premoga. Za iznajdbe in prispevke v razvoju visokotlačnih industrijskih kemičnih procesov je leta 1931 skupaj s Carlom Boschem prejel Nobelovo nagrado za kemijo. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z IG Farben, ki je med drugim proizvajala tudi zloglasni Zyklon B, zato je po vojni pobegnil v Argentino, kjer je bil svetovalec na Ministrstvu za industrijo.[5][6]
- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ Record #118509500 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ New Scientist, 104: 1426. ISSN 0262-4079.
- ↑ G. MacDonogh. After the Reich: The Brutal History of the Allied Occupation[mrtva povezava]. Public Affairs, 2009. str. 294. ISBN 0-465-00338-9,ISBN 978-0-465-00338-9.