Friedrich Nietzsche

Friedrich Nietzsche
Portret
RojstvoFriedrich Wilhelm Nietzsche
15. oktober 1844({{padleft:1844|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2][…]
Röcken, Provinca Saška, Kraljevina Prusija[4]
Smrt25. avgust 1900({{padleft:1900|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1][2][…] (55 let)
Weimar, Saška - Weimar - Eisenach, Nemško cesarstvo[4][5]
Državljanstvo Kraljevina Prusija[6]
[6]
Poklicfilozof, pesnik, pisatelj, skladatelj, pedagog, klasični filolog, glasbeni kritik, klasični učenjak, dramatik
Obdobjefilozofija 19. stoletja
Regijazahodna filozofija
Šola/tradicijaeksistencializem, postmodernizem, poststrukturalizem, psihoanaliza
Glavna zanimanja
estetika, etika, ontologija, filozofija zgodovine, psihologija, aksiologija
Pomembne ideje
apolonično in dionizično, »Bog je mrtev«, večno vračanje istega, čredni nagon, prevrednotenje vseh vrednot, nadčlovek, volja do moči, eksperimentalna filozofija
Vplival na
PodpisPodpis

Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15. oktober 1844, Röcken pri Leipzigu, Saška, Prusija (sedaj Nemčija), † 25. avgust 1900, blizu Weimarja, Nemčija.

Napisal je mnogo kritik na račun vere, minljivosti, sodobne kulture, filozofije in znanosti v katerih je bil pogosto metaforičen in ironičen, kar ga je razlikovalo od sodobnikov in ga približalo takratni družbi.

Nietzschejevo prepričanje je vključevalo ideje perspektivizma, kar se najbolje vidi v njegovem delu Volja do moči in citatu "Bog je mrtev". Njegov filozofski koncept je temeljil na potrditvi življenja, ki v ospredje postavlja posvetno pred posmrtnim življenjem. Skozi njega spozna, da lahko posameznikova edinstvenost vodi do njegove prevlade nad družbenim, kulturnim in moralnim obstojem. Nietzsche je sicer bil vzgojen v luteranskem duhu, a ga je vera razočarala in je postal ateist. Njegovi radikalni pogledi na objektivizem in resnico so že dolgo predmet debate v filozofskih krogih in zato ostaja njegov vpliv skozi ves čas močno prisoten. Zadnje čase filozofi uporabljajo njegove teorije za razlago humanizma in trans humanizma.

Nietzsche je začel svojo kariero kot klasičen filolog in se kasneje posvetil filozofiji. Leta 1869, pri 24 letih, postane predsednik katedra za klasično filozofijo v Baslu. Leta 1879 je od položaja odstopil zaradi zdravstvenih težav, ki so se ga držale že od rane mladosti. Pri 44 letih je doživel živčni zlom, ki ga je pohabil do konca njegovega življenja. Živčni zlom pripisujejo sifilisu, vendar je diagnoza vprašljiva. Umrl je 25. avgusta leta 1900, najverjetneje za posledicami možganskega raka.

  1. 1,0 1,1 Record #118587943 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. 3,0 3,1 RKDartists
  4. 4,0 4,1 Ницше Фридрих // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  6. 6,0 6,1 https://www.e-periodica.ch/digbib/view?pid=bzg-002:1941:40::163#168

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy