Klinični podatki | |
---|---|
Sinonimi | Frusemide |
AHFS/Drugs.com | monograph |
Licenčni podatki | |
Nosečnostna kategorija | |
Način uporabe | peroralno, i.v., i.m. |
Oznaka ATC | |
Pravni status | |
Pravni status |
|
Farmakokinetični podatki | |
Biološka razpoložljivost | 43–69 % |
Presnova | v jetrih in ledvicah (glukuronidacija) |
Začetek delovanja | 30 do 60 min (p.o.), 5 min (i.v.)[1] |
Razpolovni čas | do 100 minut |
Izločanje | skozi ledvice 66 %, z žolčem 33 % |
Identifikatorji | |
| |
Številka CAS | |
PubChem CID | |
DrugBank | |
ChemSpider | |
UNII | |
KEGG | |
ChEBI | |
ChEMBL | |
CompTox Dashboard (EPA) | |
ECHA InfoCard | 100.000.185 |
Kemični in fizikalni podatki | |
Formula | C12H11ClN2O5S |
Mol. masa | 330,745 g/mol |
3D model (JSmol) | |
| |
|
Furosemíd, pod tržnima imenoma Lasix, Edemid,[2] je sulfonamidni diuretik (učinkovina, ki poveča izločanje seča) z močnim učinkom.[3] Uporablja se za zdravljenje edemov (kopičenja tekočine) zaradi srčnega popuščanja, jetrne ciroze ali bolezni ledvic.[1] Deluje tudi kot zdravilo za zniževanje krvnega tlaka.[1] Daje se intravensko (v žilo dovodnico) ali peroralno (z zaužitjem).[1] Po peroralni uporabi učinek nastopi po okoli eni uri, po intravenskem injiciranju pa v petih minutah.[1]
Med pogoste neželene učinke spadajo ortostatska hipotenzija, šumenje v ušesu (tinitus) in preobčutljivost za svetlobo.[1] Možni hudi neželeni učinki so motnje elektrolitskega ravnovesja, znižan krvni tlak in oglušelost.[1] Pri bolnikih, ki prejemajo furosemid, se priporoča redno spremljanje z izvajanjem krvnih testov.[1] Spada med diuretike henlejeve zanke; njegovo prijemališče je v ascendentnem delu zanke nefrona.[3] Zmanjša reabsorpcijo natrija v ledvicah.[1]
Furosemid so odkrili leta 1962.[4] Uvrščen je na seznam osnovnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, torej med najpomembnejša učinkovita in varna zdravila, potrebna za normalno zagotavljanje zdravstvene oskrbe.[5]
{{navedi splet}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)