Galske vojne

Galske vojne

Vercingetoriks odlaga orožje pred Julijem Cezarjem (Lionel Noel Royer, 1899)
Datum58 pr. n. št. – 51 pr. n. št.
Prizorišče
Izid prepričljiva rimska zmaga
Ozemeljske
spremembe
priključitev Galije k Rimski republiki
Udeleženci
Rimska republika več galskih, belgijskih, britanskih in akvitanskih plemen in nekaj germanskih in iberskih poglavarjev
Poveljniki in vodje
Gaj Julij Cezar
Tit Labijen
Mark Antonij
Kvint Tulij Ciceron
Publij Licinij Kras
Vercingetoriks
Ambioriks
Komij
Ariovist
Kasiveljan
Moč
120.000:
60.000 legijonarjev
60.000 pomožnih vojakov
več kot 300.000 borcev, večinoma neregularnih
Žrtve in izgube
več kot 30.000 mrtvih,
več kot 10.000 ranjenih
po Cezarjevih podatkih približno 1.000.000, med njimi večinoma civilisti, sodobne raziskave: najmanj nekaj sto tisoč

Galske vojne, niz vojaških pohodov rimskega prokonzula Julija Cezarja proti več galskim plemenom. Trajale so od leta 58 pr. n. št. do leta 50 pr. n. št. in dosegle višek v odločilni bitki za Alezijo leta 52 pr. n. št., v kateri so prepričljivo zmagali Rimljani in zatem razširili ozemlje Rimska republika čez celo Galijo. Vojne so Juliju Cezarju utrle pot do izključnega vladarja Rimske republike.

Čeprav je Cezar vojne opisal kot preventivne in obrambne, se večina zgodovinarjev strinja, da se je vojskoval predvsem zaradi krepitve svoje politične kariere in plačila svojih velikih dolgov. Z osvojitvijo Galije je Rim zavaroval svojo severno mejo na drugi strani Alp in na Renu.

Galske vojne je opisal Julij Cezar v svoji knjigi Commentarii de bello Gallico (Komentarji galskih vojn), ki je primerno napisana in samo neznatno pristranska in je kot taka najpomembnejši zgodovinski vir o teh vojnah.[1]

  1. H. Herzfeld (1960), Geschichte in Gestalten: Caezar, 1: A-E; Das Fischer Lexikon 37, Frankfurt 1963, str. 214.

From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by razib.in