Garum

Garum je fermentirana ribja omaka, ki se je kot začimba^[1] uporabljala v feničanski,^[2] starogrški, rimski,^[3] kartažanski in bizantinski kuhinji. Na podoben način se je pripravljal liquamen in bil včasih sinonim za garum. Četudi je bil garum najbolj priljubljen v zahodnem Sredozemlju in v rimskem svetu, so ga prvi pripravljali in uporabljali Grki.^[4][5]

Tako kot sodobna sojina omaka, pridobljena s fermentiranjem soje, je bil zaradi prisotnosti glutamatov tudi garum poln slastnih arom.^[6] V srednjeveški bizantinski in arabski kuhinji so ga uporabljali skupaj z murrijem, da bi dal jedem pikanten okus.^[7] Murri bi lahko izviral iz garuma.^[8]

1. ↑ R. Zahn. Real-Encyclopaedia der klassischen Altertumswissenschaft, s.v. "Garum", 1st Series 7 (1912). str. 841–849.
2. ↑ Schuster, Ruth (16. december 2019). Ancient Roman Garum Factory Found in Israel, Suitably Far Away from Town. Haaretz. Pridobljeno 7. februarja 2021.
3. ↑ Stevens, Ashlie D. (7. februar 2021). Garum, the Funky and Fishy Condiment that Rose and Fell with the Roman Empire. Salon. Pridobljeno 8. februarja 2021.
4. ↑ Miles, Richard. Carthage Must Be Destroyed: The Rise and Fall of an Ancient Civilization. Penguin, 2011.
5. ↑ Downie, David. "A Roman Anchovy's Tale." Gastronomica: The Journal of Critical Food Studies 3 (2, 2003): 25-28.
6. ↑ Lewicka, Paulina (25. avgust 2011). Food and Foodways of Medieval Cairenes: Aspects of Life in an Islamic Metropolis of the Eastern Mediterranean. str. 296. ISBN 9789004194724.
7. ↑ Perry, Charles (21. oktober 2001). "The Soy Sauce That Wasn't". Los Angeles Times. Pridobljeno 21. marca 2009.
8. ↑ Davidson, Alan; Saberi, Helen; McGee, Harold (2002). The Wilder Shores of Gastronomy: Twenty Years of the Best Food Writing from the Journal Petits Propos Culinaires. Ten Speed Press. str. 358–360. ISBN 978-1-580-08417-8.