Gregorijanski koledar

Gregorijanski, tudi krščanski koledar ali zahodni koledar, je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po vsem svetu. Nasledil je julijanski koledar, od katerega se razlikuje po metodi določanja prestopnih let. Po julijanskem koledarju je prestopno vsako leto, deljivo s 4, po gregorijanskem pa so iz tega pravila izvzeta leta, deljiva s 100, razen tistih, ki so hkrati deljiva tudi s 400. Tako je bilo denimo 2000 prestopno leto, 1900 pa ne, čeprav sta obe deljivi s 4 in torej po julijanskem koledarju obe prestopni.

Dolžina srednjega leta v julijanskem koledarju je bila prevelika, kar je povzročalo, da je pomladno enakonočje nastopalo vse kasneje v koledarskem letu. Zaradi tega so nastopile težave z določanjem praznovanja Velike noči. Koledar je po neuspešnih prejšnjih poskusih na prošnjo papeža Gregorja XIII. (papež 1572–1585) kot predelavo julijanskega koledarja pripravila posebna komisija na podlagi predloga neapeljskega zdravnika, astronoma in fizika Luigija Lilia in njegovega brata Antonia. Papež, po katerem se koledar tudi imenuje, je reformo koledarja razglasil 24. februarja 1582 z bulo Inter gravissimas in to v vili Mondragone v Frascatiju blizu Rima, o čemer priča vgrajena plošča. Odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, so nadomestili s preskokom dni ob uvedbi koledarja.