Back Урымхэр ADY Grieke Afrikaans Griegos AN يونانيون Arabic ܝܘܢܝܐ ARC Pueblu griegu AST Грекал AV Yunanlar Azerbaijani یونان‌لار AZB Юнандар Bashkir

Grki

Grki
Heleni
Έλληνες

 
 • Tukidid • Herodot • Plutarh • Ksenofont
 • Sapfo • Aristotel • Sokrat • Louīs
 • Tsipras • Aleksander Veliki • Papadopoulos • Ritsos
 • Homer • Venizelos
Skupno število pripadnikov
ok. 14–17 milijonov[1][2]
Regije z večjim številom pripadnikov
 Grčija  9.903.268[3][4]
(popis 2011)
 Ciper 659.115[5][6][7]
(popis 2011)
 ZDA1.279.000–3.000,000a (ocena 2016)[8][9]
 Nemčija443.000b (ocena 2016)[10]
 Avstralija424.744 (popis 2021)[11]
 Združeno kraljestvo345.000–400.000 (ocena 2011)[12]
 Kanada271.405c (popis 2016)[13]
 Albanija200.000 (ocena 1990)
 Nova Zelandijaocena: 2.478 do 10.000, morda do 50000[14]
 Južna Afrika138.000 (ocena 2011)[15]
 Italija110.000–200.000d (ocena 2013)[16][17][18]
 Egipt110.000[19][20]
 Čile100.000[21]
 Ukrajina91.000 (ocena 2011)[22]
 Rusija85.640 (popis 2010)[23]
 Brazilija50.000e[24]
 Francija35.000 (ocena 2013)[25]
 Belgija35.000 (cena 2011)[26]
 Argentina30.000–50.000 (ocena 2013)[27]
 Nizozemska28.856 (2021)[28][29]
 Bolgarija1.356 (popis 2011)[30] do 28.500 (ocena)[31]
 Urugvaj25.000–28.000 (popis 2011)[32]
 Švedska24.736 (popis 2012)[33]
 Gruzija15.000 (ocena 2011)[34]
 Češka12.000[35]
 Kazahstan8.846 (ocena 2011)[36]
  Švica11.000 (ocena 2015)[37]
 Romunija10.000 (ocena 2013)[38]
 Uzbekistan9.500 (ocena 2000)[39]
 Avstrija5.261[40]
 Madžarska4.454 (popis 2016)[41]
 Turčija4.000–49.143f[42][43]
Jeziki
grščina
Religija
primarno Grška pravoslavna cerkev
a Vključuje tiste, katerih predniki so bili Grki.
b Vključuje prebivalce z grškimi "kulturnimi koreninami".
cTisti, katerih navedeno etnično poreklo je med drugim vključevalo "grško". Število tistih, katerih etnično poreklo je samo grško, je 145.250. V Kanadi živi dodatnih 3.395 Ciprčanov neopredeljene etnične pripadnosti.
dPribližno. 60.000 Grkov in 30.000 migrantov po drugi svetovni vojni.
e "Vključno s potomci".
f Vključno z grškimi muslimani.

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju. Oblikujejo tudi pomembno diasporo (omogenia), s številnimi grškimi skupnostmi, ustanovljenimi po vsem svetu.[44]

Grške kolonije in skupnosti so bile že v bronasti dobi ustanovljene na obalah Sredozemskega in Črnega morja, vendar je bilo grško ljudstvo vedno osredotočeno na Egejsko in Jonsko morje, kjer se grški jezik govori že od bronaste dobe.[45][46] Do začetka 20. stoletja so bili Grki naseljeni med grškim polotokom, zahodno obalo Male Azije, obalo Črnega morja, Kapadokijo v osrednji Anatoliji, Egiptom, Balkanom, Ciprom in Konstantinoplom.[46] Mnoge omenjene regije so v veliki meri sovpadale z mejami Bizantinskega cesarstva poznega 11. stoletja in vzhodnosredozemskimi območji starogrške kolonizacije.[47] Kulturna središča Grkov so bila v različnih obdobjih zlasti Atene, Solun, Aleksandrija, Smirna in Konstantinopel.

V zadnjem času živi večina etničnih Grkov znotraj meja sodobne grške države ali na Cipru. Grški genocid in izmenjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo sta skoraj končala tri tisočletja staro grško prisotnost v Mali Aziji. Druge dolgoletne grške populacije je mogoče najti od južne Italije do Kavkaza in južne Rusije in Ukrajine ter v skupnostih grške diaspore v številnih drugih državah. Danes večina Grkov uradno pripada Grški pravoslavni cerkvi.[48]

Grki so močno vplivali in prispevali h kulturi, vizualni umetnosti, raziskovanju, gledališču, literaturi, filozofiji, etiki, politiki, arhitekturi, glasbi, matematiki,[49] medicini, znanosti, tehnologiji, trgovini, kulinariki in športu. Grški jezik je najstarejši pisni jezik, ki je še vedno v rabi. Njegovo besedišče je bilo osnova mnogih jezikov, pa tudi mednarodne znanstvene nomenklature. Grščina je bila od 4. stoletja pr. n. št. daleč najbolj razširjena lingua franca v sredozemskem svetu in tudi Nova zaveza krščanske Biblije je bila prvotno napisana v grščini.[50][51][52]

  1. ↑ Maratou-Alipranti 2013, str. 196: "The Greek diaspora remains large, consisting of up to 4 million people globally."
  2. ↑ Clogg 2013
  3. ↑ »2011 Population and Housing Census«. Hellenic Statistical Authority. 12. september 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2016. Pridobljeno 18. maja 2016.
  4. ↑ »Statistical Data on Immigrants in Greece: An Analytic Study of Available Data and Recommendations for Conformity with European Union Standards« (PDF). Archive of European Integration (AEI). University of Pittsburgh. 15. november 2004. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 18. maja 2016.
  5. ↑ »Population - Country of Birth, Citizenship Category, Country of Citizenship, Language, Religion, Ethnic/Religious Group, 2011«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. junija 2018. Pridobljeno 12. maja 2018.
  6. ↑ Cole 2011, Yiannis Papadakis, "Cypriots, Greek", str. 92–95
  7. ↑ »Where are the Greek communities of the world?«. themanews.com. Protothemanews.com. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 14. avgusta 2015.
  8. ↑ »Total ancestry categories tallied for people with one or more ancestry categories reported 2011–2013 American Community Survey 3-Year Estimates«. American FactFinder. U.S. Department of Commerce: United States Census Bureau. 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. februarja 2020. Pridobljeno 23. maja 2016.
  9. ↑ »U.S. Relations with Greece«. United States Department of State. 10. marec 2016. Pridobljeno 18. maja 2016.
  10. ↑ »Statistical Yearbook Germany Extract Chapter 2: Population, Families and Living Arrangements in Germany«. Federal Statistical Office of Germany. 14. marec 2013. str. 21.
  11. ↑ https://www.abs.gov.au/census/find-census-data/community-profiles/2021/AUS/download/GCP_AUS.xlsx
  12. ↑ »United Kingdom: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 9. julij 2013.
  13. ↑ "Immigration and Ethnocultural Diversity Highlight Tables". statcan.gc.ca.
  14. ↑ »Greeks Around the Globe«. AusGreekNet. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2006.
  15. ↑ »South Africa: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 4. februar 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2006.
  16. ↑ »Italy: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 9. julij 2013.
  17. ↑ »Grecia Salentina« (v italijanščini). Unione dei Comuni della Grecìa Salentina. 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. avgusta 2014. Pridobljeno 12. junija 2023.
  18. ↑ Bellinello 1998
  19. ↑ »English version of Greek Ministry of Foreign Affairs reports a few thousand and Greek version 3.800«. MFA.gr.
  20. ↑ Rippin, Andrew (2008). World Islam: Critical Concepts in Islamic Studies. Routledge. str. 77. ISBN 978-0415456531.
  21. ↑ Parvex R. (2014). Le Chili et les mouvements migratoires, Hommes & migrations, Nº 1305, 2014. doi: 10.4000/hommesmigrations.2720.
  22. ↑ »Ukraine: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 4. februar 2011.
  23. ↑ »Итоги Всероссийской переписи населения 2010 года в отношении демографических и социально-экономических характеристик отдельных национальностей«.
  24. ↑ »The Greek Community«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2007.
  25. ↑ »France: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 9. julij 2013.
  26. ↑ »Belgium: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 28. januar 2011.
  27. ↑ »Argentina: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 9. julij 2013.
  28. ↑ »CBS Statline«.
  29. ↑ »Bevolking; geslacht, leeftijd, generatie en migratieachtergrond, 1 januari« (v nizozemščini). Central Bureau of Statistics (CBS). 22. julij 2021. Pridobljeno 16. januarja 2022.
  30. ↑ »Население по местоживеене, възраст и етническа група«. censusresults.nsi.bg. Pridobljeno 15. oktobra 2020.
  31. ↑ »Bulgaria: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 28. januar 2011.
  32. ↑ »Immigration to Uruguay« (PDF) (v španščini). INE. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 16. avgusta 2013. Pridobljeno 6. marca 2013.
  33. ↑ »Sweden: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 4. februar 2011.
  34. ↑ »Georgia: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 31. januar 2011.
  35. ↑ »Migranti z Řecka v Česku« [Migrants from Greece in the Czech Republic] (PDF). Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs (v češčini). 9. marec 2011. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  36. ↑ »Kazakhstan: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 3. februar 2011.
  37. ↑ »Switzerland: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 10. december 2015.
  38. ↑ »Romania: Cultural Relations and Greek Community«. Hellenic Republic: Ministry of Foreign Affairs. 6. december 2013.
  39. ↑ »Greeks in Uzbekistan«. Central Asia-Caucasus Analyst. The Central Asia-Caucasus Institute. 21. junij 2000.
  40. ↑ Bevölkerung nach Staatsangehörigkeit und Geburtsland
  41. ↑ Vukovich, Gabriella (2018). Mikrocenzus 2016 – 12. Nemzetiségi adatok [2016 microcensus – 12. Ethnic data] (PDF). Hungarian Central Statistical Office (v madžarščini). Budapest. ISBN 978-963-235-542-9. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 9. januarja 2019.
  42. ↑ »World Directory of Minorities and Indigenous Peoples – Turkey: Rum Orthodox Christians«. Minority Rights Group (MRG). 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. marca 2014. Pridobljeno 1. marca 2014.
  43. ↑ »Pontic«. Ethnologue: Languages of the World. SIL International. 2016. Pridobljeno 13. maja 2016.
  44. ↑ Roberts 2007, str. ;171–172, 222.
  45. ↑ Latacz 2004, str. ;159, 165–166.
  46. ↑ 46,0 46,1 Sutton 1996.
  47. ↑ Beaton 1996, str. ;1–25.
  48. ↑ CIA World Factbook on Greece: Greek Orthodox 98%, Greek Muslims 1.3%, other 0.7%.
  49. ↑ Thomas Heath (1981). A History of Greek Mathematics. Courier Dover Publications. str. 1. ISBN 978-0-486-24073-2. Pridobljeno 19. avgusta 2013.
  50. ↑ Kurt Aland, Barbara Aland The text of the New Testament: an introduction to the critical 1995 p. 52
  51. ↑ Archibald Macbride Hunter Introducing the New Testament 1972 p. 9
  52. ↑ Bubenik, V. (2007). »The rise of Koiné«. V A. F. Christidis (ur.). A History of Ancient Greek: From the Beginnings to Late Antiquity. Cambridge: University Press. str. 342–345.
From Wikipedia, the free encyclopedia · View on Wikipedia

Developed by Tubidy