Guatavita (jezero)

Jezero Guatavita
Lega	Kolumbija, departma Cundinamarca
Koordinate	4°58′39″N 73°46′30″W / 4.97750°N 73.77500°W / 4.97750; -73.77500
Vrsta	naravno
Države porečja	Kolumbija
Maks. dolžina	700 m
Maks. širina	700 m
Površina	19,8 ha
Maks. globina	125 m
Gladina (n.m.)	3000 m
Viri	[1][2]

Jezero Guatavita (špansko Laguna Guatavita) leži v Cordilleri Oriental kolumbijskih Andov v občini Sesquilé v provinci Almeidas, departma Cundinamarca v Kolumbiji, 57 km severovzhodno od glavnega mesta Kolumbije, Bogotá.

Jezero je okroglo in ima površino 19,8 ha. Nekatere teorije o kraterskem nastanku, udarcu meteorita, vulkanskega pepela ali apnenčaste vrtače so zdaj ovržene. Najverjetnejša razlaga je, da je nastalo zaradi raztapljanja podzemnih nahajališč soli v antiklinali ^[4], kar je povzročilo nekakšno vrtačo.

V bližini v občini Sesquilé so topli vrelci, kar v zdaj že izumrlem jeziku čibča pomeni "vroča voda", ki so ga nekoč govorili lokalni avtohtoni ljudje, Muisca.

Španski kolonizatorji in konkvistadorji so vedeli za obstoj svetega jezera v vzhodnih območjih Andov verjetno že leta 1531. Jezero je bilo povezano z rituali avtohtonih prebivalcev, ki so vključevali zlato. Vendar je bil prvi konkvistador, ki je prispel na dejansko lokacijo, Gonzalo Jiménez de Quesada, verjetno junija 1537, ko je bil na odpravi v visokogorje vzhodnih območij Andov v iskanju zlata. To je Špance pripeljalo v prvi stik z ljudstvom Muisca, ki naseljujejo Altiplano Cundiboyacense, vključno z okolico jezera Guatavita.

Jezero je zdaj središče ekoturizma, njegova povezanost z legendo El Dorada pa je tudi glavna atrakcija.

1. ↑ (špansko) Google Maps Area Calculator
2. ↑ (špansko) Google Maps Elevation Finder
3. ↑ British Museum Collection
4. ↑ Dietz ,R.S.; McHone, J.F. (1972). »Laguna Guatavita: Not Meteoritic, Probably Salt Collapse Crater«. Meteoritics. 7 (3): 303. doi:10.1111/j.1945-5100.1972.tb00444.x.