Hebej 河北 | |
---|---|
Provinca | |
Name transkripcije | |
• Kitajsko | 河北省 (Héběi Shěng) |
• Okrajšano | HE / HEB / 冀 (pinjin: Jì) |
V smeri urnega kazalca: Kitajski zid v Džinšanlingu, Turistično središče Čengdejsko pogorje, tempelj Puning, tempelj Fučing v Cangjanskem pogorju, okraj Bejdajhe v Činhuangdau | |
Provinca Hebej na zemljevidu Kitajske | |
Koordinati: 39°18′N 116°42′E / 39.3°N 116.7°E | |
Država | Ljudska republika Kitajska |
Poimenovano po | 河 hé—"Rumena reka" 北 běi—"sever" "severno od Rumene reke" |
Glavno (in največje) mesto | |
Upravne delitev | 11 prefektur, 121 okrajev, 2207 mestnih občin |
Upravljanje | |
• Vrsta | Provinca |
• Telo | Ljudski kongres province Hebej |
• Sekretar komunistične partije | Ni Juefeng |
• Predsednik Ljudskega kongresa province Hebej | Ni Juefeng |
• Guverner | Vang Džengpu |
• Predsednik Kitajske ljudske politične posvetovalne konference | Lian Jimin |
Površina | |
• Skupno | 188.800 km2 |
Rang | (12. mesto) |
Najvišja (Gora Šjaovutaj[1]) | 2.882 m |
Prebivalstvo (2020)[2] | |
• Skupno | 74.610.235 |
• Rang | (6. mesto) |
• Gostota | 400 preb./km2 |
• Rang gostote | (11. mesto) |
Demografija | |
• Etnične sestava | Hani: 96% Mančuji: 3% Huji: 0,8% Mongoli: 0,3% |
• Jeziki in narečja | džilujska, pekinška in džinska maddarinščina |
Koda ISO 3166 | CN-HE |
BDP (2021) | CN¥ 4,039 triliona US$ 635 milijard (12. mesto)[3] |
- per capita | CN¥ 54.172 US$ 8.397 (25. mesto) |
• rast | 6,5% |
HDI (2019) | 0,738[4] visok · (20. mesto) |
Spletna stran | [www.hebei.gov.cn www.hebei.gov.cn] |
Hebej | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 河北 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Poštna romanizacija | Hopeh | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | "Severno od (Rumene) reke" | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Abbreviation | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 冀 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | "Starodavna provinca v sodobnem južnem Hebeju" | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Provinca Džili | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tradicionalno kitajsko | 直隸省 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Poenostavljeno kitajsko | 直隶省 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Dobesedni pomen | "pod neposredno oblastjo" | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
Hebej (kitajsko 河北i, dobesedno Severno od [Rumene] reke) je severna provinca Ljudske republike Kitajske. Je šesta najbolj naseljena kitajska provinca z več kot 75 milijoni prebivalcev. Njeno glavno mesto je Šidžjadžuang. Prebivalstvo province tvori 96 % Hanov, 3 % Mančujev, 0,8 % Hujev in 0,3 % Mongolov, ki govorijo tri narečja: džilujsko, pekinško in džinsko mandariščino.
Hebej na zahodu meji na Šanši, na jugu na Henan, na jugovzhodu na Šandong, na severovzhodu na Ljaoning in na severu na avtonomno regijo Notranja Mongolija. Provinca Hebej meji tudi na neposredno upravljani občini Peking in Tjandžin. Gospodarstvo province temelji na kmetijstvu in industriji. Je glavni proizvajalec jekla na Kitajskem in zato velik onesnaževalec zraka[5][6][7]
V provinci je pet krajev Unescove svetovne dediščine: Veliki kitajski zid, poletna palača Čengde, Veliki prekop, grobnice Vzhodnega Činga in grobnice Zahodnega Činga. Je tudi dom petih nacionalnih zgodovinskih in kulturnih mest: Handan, Baoding, Čengde, Džengding in Šanhajguan.
V obdobju pomladi in jeseni in obdobju vojskujočih se držav sta v regiji vladali državi Jan in Džao. V času dinastije Juan se je regija imenovala provinca Džongšu, v dinastiji Ming Severni Džili, v dinastiji Čing pa Provinca Džili. Sodobna provinca Hebej je bila ustanovljena leta 1928.
小五台山是太行山主脉上的最高峰,同时也是河北省的最高峰