Herpes

Herpes
Labialni (ustnični) herpes na spodnji ustnici. Mehurčki, ki se pojavljajo v skupini, so označeni s puščico.
Specialnost	infektologija, dermatologija
Simptomi	izpuščaj, subfebrilnost, mehur, limfadenopatija
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10	A60, B00, G05.1, P35.2
MKB-9	054.0, 054.1, 054.2, 054.3, 771.2
DiseasesDB	5841 33021
eMedicine	med/1006
MeSH	D006561

Hêrpes ali herpes simpleks je skupina bolezni, ki jih povzročajo določeni herpesvirusi (virus herpesa simpleksa^[1]) in ki se na koži ter vidnih sluznicah kažejo kot skupine mehurčkov, se spontano pozdravijo, vendar pogosto ponavljajo.^[2] Različne vrte herpesa razvrščamo glede na del telesa, kjer se bolezen pojavi. Labialni (ustnični) herpes prizadene ustnice oziroma predel okoli njih. Pojavijo se lahko značilni mehurčki v skupinah na ustnici,^[3][4] lahko pa je prizadeta tudi sluznica v ustih (orolabialni herpes).^[2] Genitalni herpes pogosto ne povzroči simptomov, lahko pa se na spolovilu pojavijo mehurčki v obliki majhnih razjed. Okužba lahko prizadene tudi roženico (kornealni herpes)^[5] ali pa pride celo do razsejane okužbe po vsem telesu (generalizirani herpes).^[2] Virus herpesa simpleksa lahko povzroči tudi encefalitis (vnetje možganovine).^[6]

Herpetični mehurčki navadno izzvenijo v dveh do štirih tednih.Pred pojavom mehurčkov se lahko v prizadetem predelu pojavi občutek ščemenja ali zbadanja. Herpes se pojavlja v zagonih in med njimi so obdobja, ko okuženi nima nikakršnih simptomov. Prvi zagon bolezni poteka običajno v hujši obliki in spremljajo ga lahko tudi vročina, bolečine v mišicah, otečene bezgavke in glavobol. Sčasoma zagoni bolezni postajajo praviloma redkejši in manj intenzivni.^[1]

Obstajata dva tipa virusov herpesa simpleksa, tip 1 (HSV-1) in tip 2 (HSV-2).^[1] HSV-1 pogosteje povzroča labialni herpes, medtem ko HSV-2 genitalnega.^[3] Prenaša se z neposrednim stikom z bolnikovimi telesnimi tekočinami ali herpetičnimi spremembami na koži ali sluznicah. Do prenosa okužbe lahko pride tudi takrat, ko okuženi nima simptomov. Genitalni herpes spada med spolno prenosljive bolezni, med porodom pa se lahko okužba prenese tudi na otroka.^[1]

Po okužbi z virusom herpesa simpleksa se le-ta prenese z mesta okužbe po senzoričnih živcih do teles živčnih celic, kjer vztraja vse življenje.^[3] Do ponovnega zagona bolezni oziroma ponovne aktivacije latentnega virusa lahko pride pri oslabitvi imunskega sistema, stresu ali izpostavljenosti ultravijoličnim žarkom.^[3][7] Labialni in genitalni herpes praviloma diagnosticirajo na osnovi prisotnih simptomov,^[3] diagnoza pa se lahko potrdi laboratorijsko s kultivacijo virusa ali detekcijo virusne DNK v tekočini herpetičnih mehurčkov. Dokaz protiteles v krvi potrdi preteklo okužbo, vendar pa je izvid pri sveži okužbi negativen.^[1]

Uporaba kondoma med spolnim odnosom lahko zmanjša tveganje za okužbo z genitalnim herpesom. Vsakodnevna uporaba protivirusnih zdravil pri okuženem posamezniku lahko zmanjša tveganje za prenos okužbe na druge ljudi. Cepivo ne obstaja, prav tako pa ne obstaja zdravilo, ki bi okužbo povsem pozdravilo.^[1] Paracetamol in lidokain za topično uporabo lahko pomagata ublažiti simptome.^[3] Zdravljenje s protivirusnimi zdravili, kot sta aciklovir in valaciklovir, lahko olajša simptome med zagonom bolezni.^[1][3]

V svetovnem merilu je razširjenost okužbe z virusom herpesa simpleksa (kateregakoli od obeh tipov) med 60 in 90 %.^[8]S HSV-1 se običajno okužijo že otroci,^[1] pogostnost okužbe med populacijo pa s starostjo raste.^[8] Pogostnost okužne s HSV-1 je v populaciji z nižjim socioekonomskim statusom med 70 % in 80 %, v populaciji z višjim socioekonomskim statusom pa med 40 % in 60 %.^[8] Po oceni za leto 2003 je bilo s HSV-2 v svetu okuženih 16 % prebivalstva, z višjo pogostnostjo pri ženskah in prebivalcih držav v razvoju.^[9] Večina ljudi, okuženih s HSV-2, se svoje okužbe ne zaveda.^[1]

1. ↑ ^{1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 1,7 1,8} »Genital Herpes - CDC Fact Sheet«. cdc.gov. 8. december 2014. Pridobljeno 31. decembra 2014.
2. ↑ ^{2,0 2,1 2,2} http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5518292/herpes?query=herpes&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 3. 8. 2016.
3. ↑ ^{3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6} Balasubramaniam, R; Kuperstein, AS; Stoopler, ET (april 2014). »Update on oral herpes virus infections«. Dental clinics of North America. 58 (2): 265–280. doi:10.1016/j.cden.2013.12.001. PMID 24655522.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
4. ↑ Mosby (2013). Mosby's Medical Dictionary (9 izd.). Elsevier Health Sciences. str. 836–837. ISBN 9780323112581.
5. ↑ Rowe, AM; St Leger, AJ; Jeon, S; Dhaliwal, DK; Knickelbein, JE; Hendricks, RL (Januar 2013). »Herpes keratitis«. Progress in retinal and eye research. 32: 88–101. doi:10.1016/j.preteyeres.2012.08.002. PMID 22944008.
6. ↑ Steiner, I; Benninger, F (2013). »Update on herpes virus infections of the nervous system«. Current neurology and neuroscience reports. 13 (12): 414. doi:10.1007/s11910-013-0414-8. PMID 24142852.
7. ↑ Elad S, Zadik Y, Hewson I, in sod. (2010). »A systematic review of viral infections associated with oral involvement in cancer patients: a spotlight on Herpesviridea«. Support Care Cancer. 18 (8): 993–1006. doi:10.1007/s00520-010-0900-3. PMID 20544224. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2019. Pridobljeno 3. avgusta 2016.
8. ↑ ^{8,0 8,1 8,2} Chayavichitsilp P, Buckwalter JV, Krakowski AC, Friedlander SF (april 2009). »Herpes simplex«. Pediatr Rev. 30 (4): 119–29, quiz 130. doi:10.1542/pir.30-4-119. PMID 19339385.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
9. ↑ Looker, KJ; Garnett, GP; Schmid, GP (Oktober 2008). »An estimate of the global prevalence and incidence of herpes simplex virus type 2 infection«. Bulletin of the World Health Organization. 86 (10): 805–812, A. doi:10.2471/blt.07.046128. PMC 2649511. PMID 18949218.